ATLETIKA
Martini Ratej dveletni dopinški suspenz
V telesu je imela prepovedan steroid klostebol. Ta sodi v skupino anaboličnih androgenih steroidov s seznama prepovedanih snovi in postopkov Svetovne protidopinške agencije Wade.
Odpri galerijo
Martina Ratej. FOTO: Matej Družnik, Delo
Slovenska protidopinška agencija Sloado je sporočila sankcije za kršitev protidopinških pravil slovenske atletinje Martine Ratej. Vnovična analiza vzorca urina z olimpijskih iger 2012 v Londonu je pokazala, da je imela Ratejeva v telesu prepovedan steroid klostebol. Danes ji je Sloado izrekel dveletni suspenz, Ratejeva je kazen sprejela.
Ponovna analiza vzorca urina slovenske rekorderke v metu kopja Ratejeve, odvzetega med OI 2012, je pokazala, da je v njenem telesu metabolit klostebol, so zapisali pri slovenski organizaciji za boj proti prepovedanim poživilom. Prav na OI 2012 je Ratejeva s sedmim mestom dosegla svoj najboljši izid (v Riu 2016 je bila 18., v Pekingu 2008 pa 37.).
Klostebol sicer sodi v skupino anaboličnih androgenih steroidov s seznama prepovedanih snovi in postopkov Svetovne protidopinške agencije Wade.
Disciplinski postopek je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) že pred časom začela Mednarodna agencija za protidopinško testiranje, ki je zadevo napotila na mednarodno arbitražo za šport (Cas) v Lozani. Dne 16. julija lani je bila Ratejeva spoznana za krivo za dopinški prekršek v skladu z protidopinškimi pravili Moka. Odločitev Casa glede same krivde športnice je bila dokončna in zavezujoča.
Nato je komisija za integriteto atletike (AIU) pri mednarodni atletski zvezi (WA) 18. decembra lani primer predala Atletski zvezi Slovenije, ta pa ga je posredovala v obravnavo senatu disciplinske komisije Sloada, ki je bil v zadevi pristojen za odločitev o nadaljnjih sankcijah.
Po opravljeni ustni obravnavi je senat disciplinske komisije sklenil, da je bil iz predloženih dokazov in navedb Ratejeve razviden obstoj neznatne krivde športnice in posledično izjemnih okoliščin, ki bi upravičile skrajšanje standardnega obdobja izločitve. Senat je zato predlagal, da se v primeru Ratejeve kot sankcija določi skrajšano obdobje izločitve v trajanju 14 mesecev.
O obstoju izjemnih okoliščin je odločal tudi tako imenovani Doping Review Board (DRB), ki je pristojni organ WA. Ta pa je v odločbi 21. maja letos ugotovil, da Ratejeva ni dokazala, na kakšen način je prepovedana snov vstopila v njeno telo, ter zato tudi ni dokazala, da je bila njena krivda v odnosu do kršitve protidopinškega pravila neznatna.
Senat disciplinske komisije Sloado je zato na podlagi te ugotovitve izdal odločitev o sankcijah Ratejevi zaradi kršitev protidopinških pravil in jo kaznoval z dveletnim suspenzom, ki začne teči z 11. avgustom 2021 (pri tem pa se všteje in upošteva že prestano obdobje začasne izključitve, ki je pričelo teči 9. marca lani), poleg tega pa so razveljavljeni tudi vsi njeni tekmovalni dosežki v obdobju od 9. avgusta 2012 do 9. avgusta 2014, so sporočili iz Sloada.
Ponovna analiza vzorca urina slovenske rekorderke v metu kopja Ratejeve, odvzetega med OI 2012, je pokazala, da je v njenem telesu metabolit klostebol, so zapisali pri slovenski organizaciji za boj proti prepovedanim poživilom. Prav na OI 2012 je Ratejeva s sedmim mestom dosegla svoj najboljši izid (v Riu 2016 je bila 18., v Pekingu 2008 pa 37.).
Klostebol sicer sodi v skupino anaboličnih androgenih steroidov s seznama prepovedanih snovi in postopkov Svetovne protidopinške agencije Wade.
Disciplinski postopek je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) že pred časom začela Mednarodna agencija za protidopinško testiranje, ki je zadevo napotila na mednarodno arbitražo za šport (Cas) v Lozani. Dne 16. julija lani je bila Ratejeva spoznana za krivo za dopinški prekršek v skladu z protidopinškimi pravili Moka. Odločitev Casa glede same krivde športnice je bila dokončna in zavezujoča.
Nato je komisija za integriteto atletike (AIU) pri mednarodni atletski zvezi (WA) 18. decembra lani primer predala Atletski zvezi Slovenije, ta pa ga je posredovala v obravnavo senatu disciplinske komisije Sloada, ki je bil v zadevi pristojen za odločitev o nadaljnjih sankcijah.
Po opravljeni ustni obravnavi je senat disciplinske komisije sklenil, da je bil iz predloženih dokazov in navedb Ratejeve razviden obstoj neznatne krivde športnice in posledično izjemnih okoliščin, ki bi upravičile skrajšanje standardnega obdobja izločitve. Senat je zato predlagal, da se v primeru Ratejeve kot sankcija določi skrajšano obdobje izločitve v trajanju 14 mesecev.
O obstoju izjemnih okoliščin je odločal tudi tako imenovani Doping Review Board (DRB), ki je pristojni organ WA. Ta pa je v odločbi 21. maja letos ugotovil, da Ratejeva ni dokazala, na kakšen način je prepovedana snov vstopila v njeno telo, ter zato tudi ni dokazala, da je bila njena krivda v odnosu do kršitve protidopinškega pravila neznatna.
Senat disciplinske komisije Sloado je zato na podlagi te ugotovitve izdal odločitev o sankcijah Ratejevi zaradi kršitev protidopinških pravil in jo kaznoval z dveletnim suspenzom, ki začne teči z 11. avgustom 2021 (pri tem pa se všteje in upošteva že prestano obdobje začasne izključitve, ki je pričelo teči 9. marca lani), poleg tega pa so razveljavljeni tudi vsi njeni tekmovalni dosežki v obdobju od 9. avgusta 2012 do 9. avgusta 2014, so sporočili iz Sloada.
