AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Marec ne bo nič kaj sledil pregovoru, regrat pa je že tu

Objavljeno 07. marec 2020 21.21 | Posodobljeno 07. marec 2020 19.35 | Piše: Andreja Sušnik

Ponekod je v samo dveh dneh padla mesečna količina dežja; v deževju in nadpovprečno toplih dnevih so travniki dobili zelen pridih.

Začetek meseca je prinesel obilo dežja. FOTO: Guliver/Getty Images
Poslovili smo se od meteorološko izjemno pestrega februarja, ki še zdaleč ni bil zimsko obarvan. Bil je nadpovprečno topel, po nižinah so bile povprečne temperature od 4 do 5 °C višje od povprečja. Na posameznih postajah so najvišje dnevne temperature skočile celo na 18,2 °C (17. februar 2020, Maribor center). Po Arsovih podatkih je bil v notranjosti države drugi ali tretji najtoplejši v zadnjih desetletjih. Toplo je bilo tudi v visokogorju. Manjši odkloni so bili le na Goriškem in Primorskem. Znatno toplejši je bil na državni ravni le februar 1966.

Februar je bil skromen po padavinah, v zahodni in osrednji Sloveniji je v preteklem mesecu padlo le okrog 40 mm dežja, običajno je količina dvojna. V Ljubljani sta bila s po tremi milimetri najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo februarja 1959 in 1993. Ta mesec v dolgoletnem povprečju spada med manj namočene. V Ljubljani so bile najobilnejše februarske padavine leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, nato pa tisti v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 1995 (184 mm) in 1951 (173 mm).
Val padavin se še nadaljuje, marec ne bo ubranil slovesa pregovorno sušnega meseca.

Letos je bilo zelo suho na Primorskem, kjer je do zadnjih dni februarja padlo pod 20 mm dežja. Le vzhod je v zadnji pošiljki dežja ob repu februarja dobil povprečno količino dežja. Pustni teden je prinesel tudi par snežink, malo sodre in zimskih razmer v doline, a le za kratek čas. Višje lege so pokrite z od 20 do 40 cm novega snega. Rep februarja je prinesel vetrovno, spremenljivo in hladnejše vreme. Najmočnejši sunki severozahodnega vetra so na Krvavcu dosegli hitrost med 60 in 90 km/h, pojavljale so se tudi snežne plohe.

Lov na regrat

Začetek marca je prinesel obilo dežja, predvsem na zahodu. Ponekod je v samo dveh dneh padla marčevska količina dežja. Največ ga je padlo v osrčju zahodne in osrednje Slovenije, na Škofjeloškem, Cerkljanskem, Bovškem, delu Krasa in Vipavske, ponekod več kot 100 mm. Marsikje so meteorne vode povzročale težave, sprožilo se je tudi več plazov. V gorah obstaja nevarnost proženja snežnih plazov. Na vzhodu so bile v prvi pošiljki dežja padavine skromnejše. Meja sneženja se je na območju Julijskih Alp približala dolinam, kjer je zapadlo od 5 do 10 centimetrov snega. Val padavin se še nadaljuje, marec ne bo ubranil slovesa pregovorno sušnega meseca.
image
Zaradi dežja in nadpovprečno toplih dni so travniki ozeleneli. FOTO: Guliver/Getty Images

V deževju v preteklih dneh in nadpovprečno toplih dnevih so zelen pridih dobili travniki in marsikdo se je že podal na lov za regratom. Regrat (Taraxacum officinale) je znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in solati v več različicah. Regrat je zelo zdrava in okusna popestritev jedilnika. Prve pritlične liste požene v zgodnji spomladi. Močno nazobčani tvorijo listno rožico.
V Sloveniji uspeva več vrst regrata, ki cvetijo od rane pomladi pa vse do pozne jeseni.

V Sloveniji ga uspeva več vrst, cveti od rane pomladi pa vse do pozne jeseni. Navadni regrat zacveti prvi, čas cvetenja je običajno druga polovica aprila in začetek maja, zaradi vse toplejših pomladi pa ponekod zacveti že konec marca. Uspeva povsod, na obdelanih ali neobdelanih tleh. Najslajši so listi na krtinah in naplavinah rek.

Po fenološki uri v predpomladi

Fenološke podatke uporabljamo za izdelavo fenoloških koledarjev, ki so biološki kazalniki spreminjanja letnih časov. Prikazujejo pojav fenoloških faz različnih rastlin in njihovo časovno zaporedje v letnem fenološkem ciklusu. Posredno se fenološki koledarji lahko uporabljajo tudi za načrtovanje kmetijskih del, na primer košnje, žetve in za ugotavljanje sezonskih značilnosti vegetacije za druge namene (alergije, turizem ...). V enostavnih fenoloških koledarjih fenološke letne čase označujejo značilne fenološke faze rastlin – kazalke letnih časov. Na primer, cvetenje leske označuje obdobje predpomladi, olistanje breze obdobje zgodnje pomladi, olistanje bukve obdobje prave pomladi, cvetenje črnega bezga obdobje zgodnjega poletja, cvetenje lipovca obdobje pravega poletja ... Trenutno smo še v času zaključevanja fenološke predpomladi. V tem času se zvrstijo začetek in splošno cvetenje leske, trepetlike, ive, črne jelše in rumenega drena ter cvetenje malega zvončka, žafrana in lapuha. 




Deli s prijatelji