BREZ VSEGA
Mamici petih ogenj vzel dom
Za božič prvič prespali v obnovljeni hiški, v novem letu ostali brez vsega. Brezposelni samohranilki lahko pomagamo prek Krambergerjevega sklada.
Odpri galerijo
Mamica petih otrok je ostala brez strehe nad glavo. Foto: Dejan Javornik
»To je bil konec mojih sanj, v sekundi se je v meni porušilo vse, za kar sem delala toliko časa. Padala sem v prepad in in mislila, da je konec z mano. Pred očmi je v ognju izgineval naš dom. Po požaru sem bila v takšnem šoku, da nisem več videla rešitve. Potem so se kar naenkrat zbrali dobri ljudje in mi vrnili upanje in voljo do življenja,« pretreseno hlipa 43-letna Nina Špeletič Peceli, brezposelna mamica petih otrok, najmlajša sta stara šele tri in šest let. Mlajši fantek hodi v vrtec, starejši pa je prvošolec. Potem ko so ravno za božič prvič prespali v obnovljenem domu v spodnjih prostorih hiše, so v tretjem dnevu novega leta ostali brez njega.
Obiskali smo jo predvčerajšnjim, slab teden po požaru. Hladna sobota je bila in temperature so se spustile pod ničlo. Stali smo pred hiško v zaselku Gobnik, od zunaj se niti ni videlo, da bo treba zaradi poškodb zgornji del podreti in zgraditi na novo.
Nina se je v Zasavsko hribovje s partnerjem in sinovoma iz prejšnjega zakona po ločitvi vselila lani, tri že skoraj odrasle hčerke so ostale pri očetu. Prej so živeli v Ljubljani, a jih je želja po življenju v naravi pripeljala v slikovito pokrajino nad Moravškim poljem na meji med Dolenjsko in Posavjem.
»Hiška je majhna in bila je zapuščena, a sem jo obnovila s srcem. Tukaj prej ni bilo vodovoda in nekaj časa smo živeli kot taborniki. A lepo nam je bilo, že zdavnaj sem ugotovila, da za srečo ne potrebuješ veliko. Ves denar in energijo sem vložila v obnovo, na vsak evro sem pazila, naučila sem se betonirati, uporabljati izolirno maso, izolirati ... Vse, kar sem mogla, sem naredila sama. Za božič smo končali obnovo spodnjih prostorov in tam tudi prvič prespali. Zgornje prostore smo mislili urediti sčasoma, odvisno od financ. Pred hišo sem uredila visoko gredo, zamislila sem si, da bi imeli kozice in račke, da bi bili samooskrbni. In potem se je v tisti noči vse podrlo,« še vedno v šoku nadaljuje in žalostno pogleduje po novoletni jelki, ki so jo veseli in ponosni, da so si uredili nov dom, z ljubeznijo okrasili pred božičem.
Ninina družina ni dolgo uživala v novem domovanju. »Bilo je noro, v nedeljo zgodaj zjutraj sem spala, ko je močno zaropotalo. Skočila sem v zrak in skozi okno videla iskre. Nisem vedela, ali so rakete ali petarde, potem sem dojela, da zgoraj gori. S strehe je začelo vse dol leteti, a so na srečo takoj prihiteli gasilci. Čeprav so bili neverjetno hitri, so bile to najdaljše minute v mojem življenju. Šele zdaj se zavedam, kakšno srečo smo imeli,« pripoveduje o požaru, za katerega naj bi bil menda kriv kratki stik na električni napeljavi.
Medtem pride soseda in ji izroči kuverto. S stvarmi se ne da plačati položnic, pove, zato so tri družine na hitro zbrale nekaj malega prispevkov, vsaj za prvo silo. Nina ob tej lepi gesti znova pade v neutolažljiv jok.
»Ne morem verjeti, da se to dogaja. Ves čas poslušamo, kako se Slovenci radi kregamo, meni pa so vsi takoj priskočili na pomoč. Nihče, ki ni izkusil takšne katastrofe, ne ve, kako človeku pomaga že topel objem. Ali topla juha, ki mi jo je v jutru po požaru prinesla soseda. Nekaj moraš jesti, mi je dejala, in res je bila to prav čarobna jed. Kar ne morem verjeti, kako hitro so vsi odreagirali, od gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gabrovka do sosedov in sokrajanov pa Rdečega križa. Ravno danes so me presenetili in pripeljali drva. In seveda, da ne pozabim, sosed nam je brezplačno ponudil hišo v Gabrovki, v kateri lahko bivamo več mesecev. To je res neverjetno,« govori z že nekoliko vedrejšim glasom.
Že ves prejšnji teden so prebivalci krajevne skupnosti Gabrovka pri Litiji stali ob strani Nini in njeni družini. Gasilci PGD Gabrovka niso samo pogasili požara, ampak so organizirali pravo zbiralno akcijo. V trgovini Kmetijske zadruge Trebnje v Gabrovki so pripravili seznam nujnih potrebščin in prostor, kamor jih ljudje lahko prinesejo, vrli gasilci pa potem vse pripeljejo do družine v stiski.
Odzvali so se tudi na območnem združenju Rdečega križa Litija. »Družina z majhnimi otroki je ostala brez strehe nad glavo. Znašli so se v veliki finančni stiski in potrebujejo pomoč za preživetje in obnovo hiše,« so pozvali ljudi, naj pomagajo.
Tudi bralke in bralci Slovenskih novic, ki ste se že tolikokrat odzvali na stisko ljudi, lahko pomagate Nini, da bo čim prej na novo zaživela v svoji hiški, s katero si je uresničila dolgoletne sanje. »Ne vem, kako se vam lahko vsem sploh zahvalim. Ničesar nisem pričakovala, zdaj pa dobivam toliko podpore. Zaradi vseh vas, ki nam stojite ob strani, zaradi vseh dobrih ljudi, ki nam pomagate, lahko živimo naprej. Brez vas bi verjetno kar obupala,« se je s solznimi očmi od nas poslovila Nina.
Nini in njeni družini stojijo ob strani sokrajani. Foto: Dejan Javornik
Obiskali smo jo predvčerajšnjim, slab teden po požaru. Hladna sobota je bila in temperature so se spustile pod ničlo. Stali smo pred hiško v zaselku Gobnik, od zunaj se niti ni videlo, da bo treba zaradi poškodb zgornji del podreti in zgraditi na novo.
Razpis za Sklad Ivana KrambergerjaDrage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Nini Špeletič Peceli iz Gobnika, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za NINO, sklicna številka 7239. Pomagate lahko tudi z SMS-donacijami. Pošljite sms na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
Nina se je v Zasavsko hribovje s partnerjem in sinovoma iz prejšnjega zakona po ločitvi vselila lani, tri že skoraj odrasle hčerke so ostale pri očetu. Prej so živeli v Ljubljani, a jih je želja po življenju v naravi pripeljala v slikovito pokrajino nad Moravškim poljem na meji med Dolenjsko in Posavjem.
Obnovili z ljubeznijo
»Hiška je majhna in bila je zapuščena, a sem jo obnovila s srcem. Tukaj prej ni bilo vodovoda in nekaj časa smo živeli kot taborniki. A lepo nam je bilo, že zdavnaj sem ugotovila, da za srečo ne potrebuješ veliko. Ves denar in energijo sem vložila v obnovo, na vsak evro sem pazila, naučila sem se betonirati, uporabljati izolirno maso, izolirati ... Vse, kar sem mogla, sem naredila sama. Za božič smo končali obnovo spodnjih prostorov in tam tudi prvič prespali. Zgornje prostore smo mislili urediti sčasoma, odvisno od financ. Pred hišo sem uredila visoko gredo, zamislila sem si, da bi imeli kozice in račke, da bi bili samooskrbni. In potem se je v tisti noči vse podrlo,« še vedno v šoku nadaljuje in žalostno pogleduje po novoletni jelki, ki so jo veseli in ponosni, da so si uredili nov dom, z ljubeznijo okrasili pred božičem.
Ves čas poslušamo, kako se Slovenci radi kregamo, meni pa so vsi takoj priskočili na pomoč.
Ninina družina ni dolgo uživala v novem domovanju. »Bilo je noro, v nedeljo zgodaj zjutraj sem spala, ko je močno zaropotalo. Skočila sem v zrak in skozi okno videla iskre. Nisem vedela, ali so rakete ali petarde, potem sem dojela, da zgoraj gori. S strehe je začelo vse dol leteti, a so na srečo takoj prihiteli gasilci. Čeprav so bili neverjetno hitri, so bile to najdaljše minute v mojem življenju. Šele zdaj se zavedam, kakšno srečo smo imeli,« pripoveduje o požaru, za katerega naj bi bil menda kriv kratki stik na električni napeljavi.
Čarobna juha jo je rešila
Medtem pride soseda in ji izroči kuverto. S stvarmi se ne da plačati položnic, pove, zato so tri družine na hitro zbrale nekaj malega prispevkov, vsaj za prvo silo. Nina ob tej lepi gesti znova pade v neutolažljiv jok.
Gasilci PGD Gabrovka niso samo pogasili požara, ampak so organizirali pravo zbiralno akcijo.
»Ne morem verjeti, da se to dogaja. Ves čas poslušamo, kako se Slovenci radi kregamo, meni pa so vsi takoj priskočili na pomoč. Nihče, ki ni izkusil takšne katastrofe, ne ve, kako človeku pomaga že topel objem. Ali topla juha, ki mi jo je v jutru po požaru prinesla soseda. Nekaj moraš jesti, mi je dejala, in res je bila to prav čarobna jed. Kar ne morem verjeti, kako hitro so vsi odreagirali, od gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gabrovka do sosedov in sokrajanov pa Rdečega križa. Ravno danes so me presenetili in pripeljali drva. In seveda, da ne pozabim, sosed nam je brezplačno ponudil hišo v Gabrovki, v kateri lahko bivamo več mesecev. To je res neverjetno,« govori z že nekoliko vedrejšim glasom.
Vsi ji hočejo pomagati
Že ves prejšnji teden so prebivalci krajevne skupnosti Gabrovka pri Litiji stali ob strani Nini in njeni družini. Gasilci PGD Gabrovka niso samo pogasili požara, ampak so organizirali pravo zbiralno akcijo. V trgovini Kmetijske zadruge Trebnje v Gabrovki so pripravili seznam nujnih potrebščin in prostor, kamor jih ljudje lahko prinesejo, vrli gasilci pa potem vse pripeljejo do družine v stiski.
Zgornji del bo treba porušiti in zgraditi na novo. Foto: Dejan Javornik
Odzvali so se tudi na območnem združenju Rdečega križa Litija. »Družina z majhnimi otroki je ostala brez strehe nad glavo. Znašli so se v veliki finančni stiski in potrebujejo pomoč za preživetje in obnovo hiše,« so pozvali ljudi, naj pomagajo.
6in 3leta sta stara najmlajša otroka, eden je prvošolec, drugi obiskuje vrtec, tri starejše hčerke so pri očetu.
Tudi bralke in bralci Slovenskih novic, ki ste se že tolikokrat odzvali na stisko ljudi, lahko pomagate Nini, da bo čim prej na novo zaživela v svoji hiški, s katero si je uresničila dolgoletne sanje. »Ne vem, kako se vam lahko vsem sploh zahvalim. Ničesar nisem pričakovala, zdaj pa dobivam toliko podpore. Zaradi vseh vas, ki nam stojite ob strani, zaradi vseh dobrih ljudi, ki nam pomagate, lahko živimo naprej. Brez vas bi verjetno kar obupala,« se je s solznimi očmi od nas poslovila Nina.
