NAPOVED
Mala sonca na golih vejah, narava prehaja v počitek
Glavnina listopadnih rastlin je že odvrgla večji del listja, ker se hladi, je zdaj zadnji čas za zaščito občutljivih rastlin.
Odpri galerijo
Določene sorte gojimo še drugje kot samo na Primorskem. FOTO: Joaquin Corbalan/Getty Images
Sredina novembra je prinesla dež, ki je od zahoda postopno zajel vso Slovenijo, najmočneje je deževalo v južni polovici države. Padavine so bile kratkotrajne in dobrodošle, saj je bila padavinska slika v zadnjem mesecu skromna. V Ljubljani je od 15. oktobra do 15. novembra padlo 67 mm dežja, za dobro polovico manj kot običajno. Zadnji večji padavinski dogodek je bil 16. oktobra, ko je padlo 36,6 mm dežja. Še skromnejša je bila padavinska slika na vzhodu, podpovprečne so bile tudi padavine na zahodu, kjer je padlo od 30 do 40 % običajnih padavin.
Vremenske razmere so v zadnjem mesecu omogočile zaključna kmetijska dela, narava odhaja k počitku. Glavnina listopadnih rastlin je že odvrgla večji del listja. Odpadlo listje lahko zamaši odtoke in padavinska voda začne zastajati. Očistimo torej žlebove in rešetke odtokov. Ker se hladi, je zdaj zadnji čas, da zaščitimo tudi občutljive rastline.
Ozimni posevki, odvisno od časa setve, razvijajo drugi in tretji list, redki se že razraščajo. Posamezna rastlina jeseni najprej razvije tri liste in potem se začne razraščanje; v času tega se na razrastišču razvije sekundarni koreninski sistem, ki je močnejši v primerjavi s primarnim in omogoča boljšo prezimitev rastlin tudi v manj ugodnih zimskih razmerah, brez snežne odeje. Zato je faza začetka razraščanja najbolj primerna za prezimitev ozimnih žit.
Letos je bilo precej posevkov posejanih zunaj optimalnega roka setve in v manj ugodnih talnih razmerah. Na težkih tipih tal je ponekod vznik slabši, prav tako na delih njiv, kjer se je oktobra dolgo zadrževala voda. Kljub suhemu vremenu v začetku novembra so mlade rastlinice težko pokukale na dan izpod zbitih tal. Po ugotovitvah tehnologov so ponekod posevki precej svetli in razredčeni. Oslabljene rastline bodo zato porabile še nekaj energije za rast in ukoreninjenje, da bodo primerno utrjene prešle v fazo mirovanja. Utrjevanje pšeničnih posevkov se začne, ko ob sončnih jesenskih dnevih v listih še poteka fotosinteza, v nočnem času, ko se ohladi, pa se upočasni oziroma celo prekine dihanje. V listih se tedaj kopičijo sladkorji, njihova naraščajoča koncentracija v celičnem soku pa postopno povečuje odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. Boljše stanje vznika ugotavljajo na homogenih tleh, z večjo vsebnostjo organske snovi, zaradi česar sta vznik in rast rastlin po vzniku enakomernejša. Žita rastejo in se razvijajo pri temperaturah nad 4 °C, vendar pa sta rast in razvoj pri dnevnih temperaturah nad 15 °C hitrejša.
Kakije obiramo, ko postanejo močno oranžni ali rdeči. Plodov ne trgamo, temveč jih primemo v dlan ene roke, v drugi roki pa imamo vrtnarske ali sadjarske škarje, s katerimi odrežemo pecelj pri veji. Na plodu morata ostati čaša in pecelj. Kakije položimo v nizek zabojček ali na drugo ravno površino. Ne nalagamo jih drugega vrh drugega. Sveže nabrani običajno še niso zreli in primerni za uživanje. Shranimo jih v klet za od 10 do 14 dni, da se omedijo in postanejo prijetnega okusa. Če želimo sadeže obdržati dlje, sveže nabrane položimo v plastične vrečke in jih shranimo v prostoru ali hladilniku, kjer je temperatura okoli 1 stopinje Celzija. Tako bodo zdržali do dva meseca.
Kakije obiramo, ko postanejo močno oranžni ali rdeči.
Vremenske razmere so v zadnjem mesecu omogočile zaključna kmetijska dela, narava odhaja k počitku. Glavnina listopadnih rastlin je že odvrgla večji del listja. Odpadlo listje lahko zamaši odtoke in padavinska voda začne zastajati. Očistimo torej žlebove in rešetke odtokov. Ker se hladi, je zdaj zadnji čas, da zaščitimo tudi občutljive rastline.
Odhod k počitku in razraščanje
Temperature zraka so padle v večjem delu Slovenije pod 0 °C že v prejšnjem tednu. Tudi kmetijska tla so se precej ohladila, v setveni globini so se temperature tal gibale med najnižjo temperaturo okoli 5 in najvišjo okoli 10 °C. Le na obalnem območju so bile temperature tal za kakšno stopinjo Celzija višje.Ozimni posevki, odvisno od časa setve, razvijajo drugi in tretji list, redki se že razraščajo. Posamezna rastlina jeseni najprej razvije tri liste in potem se začne razraščanje; v času tega se na razrastišču razvije sekundarni koreninski sistem, ki je močnejši v primerjavi s primarnim in omogoča boljšo prezimitev rastlin tudi v manj ugodnih zimskih razmerah, brez snežne odeje. Zato je faza začetka razraščanja najbolj primerna za prezimitev ozimnih žit.
Ozimni posevki razvijajo drugi in tretji list, redki se že razraščajo. FOTO: Olga Seifutdinova/Getty Images
Letos je bilo precej posevkov posejanih zunaj optimalnega roka setve in v manj ugodnih talnih razmerah. Na težkih tipih tal je ponekod vznik slabši, prav tako na delih njiv, kjer se je oktobra dolgo zadrževala voda. Kljub suhemu vremenu v začetku novembra so mlade rastlinice težko pokukale na dan izpod zbitih tal. Po ugotovitvah tehnologov so ponekod posevki precej svetli in razredčeni. Oslabljene rastline bodo zato porabile še nekaj energije za rast in ukoreninjenje, da bodo primerno utrjene prešle v fazo mirovanja. Utrjevanje pšeničnih posevkov se začne, ko ob sončnih jesenskih dnevih v listih še poteka fotosinteza, v nočnem času, ko se ohladi, pa se upočasni oziroma celo prekine dihanje. V listih se tedaj kopičijo sladkorji, njihova naraščajoča koncentracija v celičnem soku pa postopno povečuje odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. Boljše stanje vznika ugotavljajo na homogenih tleh, z večjo vsebnostjo organske snovi, zaradi česar sta vznik in rast rastlin po vzniku enakomernejša. Žita rastejo in se razvijajo pri temperaturah nad 4 °C, vendar pa sta rast in razvoj pri dnevnih temperaturah nad 15 °C hitrejša.
Elizabeta (19. 11.) na belem konju prijezdi.
Kaki se šopiri
Ko narava prehaja v počitek in golijo listopadna drevesa, nastopi čas za šopirjenje kakijevih dreves. Plodovi dozorijo konec oktobra ali novembra. Običajno prej odpadejo listi in kakijeva drevesa dobijo značilno podobo golih vej z oranžnimi plodovi. Kakijeva drevesa smo dolgo videvali le na Primorskem, danes pa določene sorte lahko gojimo tudi v bolj hladnih predelih Slovenije. Fitopatologi sporočajo, da je v letošnjem letu posamezne nasade kakija prizadela kakijeva listna pegavost. Bolezen prepoznamo po rjavih listnih pegah s temnim robom, ki se pojavijo v avgustu in septembru. Pozneje se okrog peg razvije prstan, listi pa rumenijo in postopoma odpadejo, odpadejo tudi plodovi. Pojav bolezni v naslednjem letu lahko omejimo z odstranjevanjem odpadlega listja iz nasada. Liste nato uničimo s kompostiranjem ali sežigom.Spomin na lanski sneg
Letošnji začetek novembra je precej drugačen kot lani, ko je od 2. do 7. novembra v večjem delu Slovenije padlo od 40 do 200 mm padavin, v Zgornjem Posočju in na Snežniku tudi več kot 300 mm, na Voglu skoraj 550 mm. Na najvišjih vrhovih Alp je lani že v začetku novembra zapadlo precej snega, na Kredarici pol metra, na Kaninu 38 cm. Tudi letos je v zadnjih dneh ponovno zadišalo po snegu, meja sneženja se je spustila do okoli 700 m nad morjem.
Kakije obiramo, ko postanejo močno oranžni ali rdeči. Plodov ne trgamo, temveč jih primemo v dlan ene roke, v drugi roki pa imamo vrtnarske ali sadjarske škarje, s katerimi odrežemo pecelj pri veji. Na plodu morata ostati čaša in pecelj. Kakije položimo v nizek zabojček ali na drugo ravno površino. Ne nalagamo jih drugega vrh drugega. Sveže nabrani običajno še niso zreli in primerni za uživanje. Shranimo jih v klet za od 10 do 14 dni, da se omedijo in postanejo prijetnega okusa. Če želimo sadeže obdržati dlje, sveže nabrane položimo v plastične vrečke in jih shranimo v prostoru ali hladilniku, kjer je temperatura okoli 1 stopinje Celzija. Tako bodo zdržali do dva meseca.
