Majino izginotje do 
danes skrivnostno

LJUBLJANA – Od skrivnostnega izginotja tedaj še ne 12-letne Maje Vojvoda iz Ljubljane je minilo že dolgih 25 let in le še malokdo še spominja takratnega razburjenja. Za ljubljanskim Bežigradom, zlasti v okolici Kuzmičeve ulice, kjer je stanovala družina Vojvoda, so prestrašeni starši nekaj mesecev po tem dogodku trepetali in strogo nadzirali svoje otroke; nalezli so se strahu zaradi govoric, da neznani ugrabitelji lahko znova udarijo. In kot bi nekdo poskušal vzdrževati negotovost, se je novembra istega leta v neposredni bližini zgodila še ena ugrabitev; oče iz tujine je nasilno odpeljal svojega sina, vendar ta primer ni imel nobene zveze z izginotjem Maje Vojvoda.

Ostaja zgolj domneva, da je bila Maja ugrabljena, dokazov pa seveda ni, kot tudi ni dokazov za kakršno koli drugačno dekličino usodo.

Petek, 16. maja 1986

Dosje o Maji je odprt od trenutka, ko je v petek, 16. maja, otrok izginil izpred stanovanjskega bloka v Kuzmičevi ulici 5 v Ljubljani. Skoraj vsi, ki so davnega leta 1986 obravnavali Majino izginotje, so že odšli, nekje na MNZ se valja zajeten spis o Maji Vojvoda, ki se ga, tako se zdi, bolj ko ne vsi izogibajo.

»Vedno smo vedeli za vsak Majin korak,« je pred leti pripovedoval oče Darko. »Z bratcem Alešem sta bila osem let narazen, fantek je bil takrat star štiri leta in pol. Tistega dne sem bil na orožnih vajah, domov sem se vrnil okoli pol šestih popoldne. Na vratih me je čakal listek, napisala ga je Maja, da se igra v 1. nadstropju bloka. Videl sem jo, igrala se je z dvema fantoma iz bloka. Bilo je ob 17.45, izginila je med 18. in 18.15. Tako je pozneje ugotovila policija. Ko so otroci končali igro, je iskala bratca, toda on je prišel v stanovanje z menoj, šel spet ven in se vrnil. Maje pa ni bilo več. Nekaj pred 19. uro je prišla domov še žena in vprašala, kje je Maja.«

Starši so seveda takoj naredili preplah, pregledali so okolico bloka, preverjali pri sošolkah in sosedih. »Slutili smo, da je nekaj narobe,« poče. »Ob osmih zvečer smo prvič klicali na policijo, medtem pa smo našo stolpnico obrnili na glavo. Ob desetih zvečer smo spet klicali policijo, okoli polnoči so končno prišli tudi kriminalisti.«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Klic iz tujine