KAPELICA

Lucijini zajemalki za zdrave oči

Objavljeno 16. november 2013 18.05 | Posodobljeno 17. november 2013 11.25 | Piše: Primož Hieng
Vasica Dole pri Polici leži v slikoviti dolini pod Debelim hribom v grosupeljski občini. Vzhodno, ob njenem začetku, stoji cerkev sv. Lucije.
Cerkev sv. Lucije je bila prvič omenjena v stiškem urbarju iz leta 1662.

Dole pri Polici omenjajo že med letoma 1130 in 1250, cerkev pa je bila prvič zapisana v stiškem urbarju iz leta 1662. O nastanku cerkve na Dolah in njenem stavbnem razvoju žal ni skoraj nobenih pisnih virov. Znana je le Valvasorjeva omemba, ko v svoji Slavi vojvodine Kranjske našteva podružnice šmarske župnije. Po mnenju strokovnjakov je svetišče na tem kraju stalo že pred prvim zapisom v 17. stoletju; morda je v zidovih še ostanek starejšega svetišča. Današnjo podobo naj bi cerkev dobila ob koncu 17. ali v začetku 18. stoletja. Ljudje povedo, da so jo pozidali beli menihi.

Nekaj posebnega je kapelica sv. Lucije, ki je bila postavljena v začetku 20. stoletja. »Posebna in znana je po tem, da stoji nad studencem,« pripoveduje Poličan Ivo Puhar, ki jo je opisal v knjigi Naše kapelice. Pripravili in izdali so jo slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje pod vodstvom dr. Borisa Kuharja. »Studenec so preprosto zajeli zidovi, to se pravi, da so ga obzidali, čez to pa so postavili še kapelico. Tako se pravzaprav na zunaj ne vidi, da je tam studenec. Vera domačinov in romarjev je namreč temu izviru pripisala čudežno moč, zato so romarji prihajali s prošnjo za vid ali za zdravje pri očesnih boleznih. Umivali so si oči, vodo pa so nosili tudi s seboj domov. Od tod češčenje sv. Lucije, priprošnjice za vid. Na rožnovensko nedeljo sta v cerkvi sv. Lucije maša in glavni shod, cerkev pa je tudi božjepotni kraj.«

Posebnost studenca je v tem, da ne usahne niti v najhujši suši. »Tudi danes lahko vsak obiskovalec pri kapelici pod kipom sv. Lucije odpre hrastova vratca in zajame svežo vodo iz izvira,« nadaljuje Puhar. »Če hočeš priti do vode, jih je treba odpreti ter vzeti zajemalko in zajeti. Na železni palici, ki veže obok, visita kar dve – velika in majhna zajemalka. Ali je voda res zdravilna, uradno ni podatkov. Nivo vode v studenčku je stalen, presežek odteka pod tlakom v pokrit zbiralni jašek ob škarpi. Ljudje jo uporabljajo za zalivanje, presežek pa odteka v kanalizacijo.«

Oltarna niša kapelice je malo dvignjena nad oltarno mizo. V niši stoji 115 centimetrov visok kip sv. Lucije z mečem v desni roki kot znamenjem mučeništva, v levi pa drži knjigo, na kateri sta dve očesi. Svetnica ima na glavi venček iz pisanih cvetov, zunanji rob niše pa obdaja devet raznobarvnih reliefnih cvetov. V desnem kotu stoji 40 centimetrov visok kip lurške Marije.

Ko so pred leti obnavljali cerkveno obzidje, so v kapelico napeljali električno lučko, tako da je notranjost zdaj osvetljena, posebno ob praznikih. Tudi sicer je skrbno negovana, vaščani in obiskovalci pa v njej redno prižigajo sveče in si z vodo iz studenčka umivajo oči. Žal vlaga močno uničuje stene in stebričke kapelice.

O cerkvi sv. Lucije in kapelici kroži nekaj legend, med drugim naslednji, ki ju je zapisal Ivo Puhar. Prva pravi, da so pastirji v grmu, ki je rasel tik za zdajšnjim prezbiterijem, našli podobico sv. Lucije. Na njej je bilo zapisano, naj na tem kraju zidajo cerkev sv. Lucije.

Druga je nastala nekako pred 200 leti. Mati je s svojo slepo deklico hodila po pobočju, kjer danes stoji kapelica sv. Lucije. Studenček je takrat tekel po majhnem koritu. Deklica je bila zaradi vročine zelo utrujena, še bolj pa žejna. Prosila je mater za vodo, saj ni mogla več hoditi. Mati se je ozirala okrog, kje bi našla vodo, nakar zagleda polno korito. Svoji hčeri reče: »Ni druge izbire, kar vodo iz tega korita ti bom dala piti.«

Deklici je z njo osvežila obraz, z dlanjo pa ji jo je dala piti. Čez nekaj časa je deklica radostno zavpila: »Mama, vidim te!« Po tem dogodku, ni znano kdaj, je bil na tem kraju postavljen križ, niti ni znano, kdo ga je postavil.

Pozneje, v 20. stoletju, je bila nad studenčkom zgrajena kapelica. Nekdo je na železni drog obesil manjšo in večjo zajemalko za zajemanje vode iz studenca, ki nikoli ne presahne. Za zdrave oči …

Deli s prijatelji