Loški oder: Pred 120 leti nastopali le moški (FOTO)
Na spodnjem trgu 14 v Škofji Loki, ki mu domačini rečejo Lontrg, so leta 1903 zgradili gledališko dvorano, v kateri so uprizorili prvo predstavo. V prvi igri z naslovom Mlini pod zemljo so nastopili le moški, saj ženske v tistih časih niso smele igrati. Škofjeloški ljubiteljski igralci so v 120 letih obstoja delovali pod različnimi imeni, od leta 1974 pa uporabljajo ime Loški oder Škofja Loka.
Kot nam je pojasnila vodja gledališča Ana Babnik, so s številom obiskovalcev predstav zelo zadovoljni, kajti danes si uprizoritve ogleda približno toliko gledalcev kot pred epidemijo: »So se pa spremenile navade ljudi – medtem ko so pred epidemijo bolj povpraševali po abonmajih, se danes gledalci bolj odločajo za ogled posameznik predstav.«
Sogovornica je še dodala, da so predstave Loškega odra, kjer domači ljubiteljski igralci vsako leto pripravijo po eno ali dve predstavi, prepoznavne po tem, da jih odlikujejo aktualne problematike, ki jih prenesejo na odrske deske: »Hkrati nam je pomembno to, da so naše predstave kakovostne.«
Obnova prinesla Severjeve nagrade
Ko je Gregor Gartner pripravil pregled 120-letne zgodovine Loškega odra, so med drugim našli tudi podatek, da so dvorano obnovili leta 1981. Po obnovi je število predstav precej naraslo, v dvorani pa so začeli pripravljati podelitve Severjevih nagrad, namenjenih poklicnim in ljubiteljskim igralcem kot tudi študentom dramske igre, ki tu potekajo še danes.
Ženske v tistih časih niso smele igrati.
Ob obletnici Loškega odra se je Gregor Gartner ozrl tudi k sedanjosti, ki jo je opisal z besedami: »Na splošno lahko ugotovimo, da je Kulturno društvo Loški oder v zadnjih desetletjih resnično postalo polprofesionalno gledališče s predstavami na zelo visokem kulturnem nivoju, ki še danes polnijo dvorano na Spodnjem trgu 14. Danes v sklopu društva delujejo odrasla, mladinska in otroška sekcija, vodi pa ga predsednik s pomočjo direktorice in tehničnega delavca. Režiserji odraslih predstav so zadnja leta vedno profesionalci, ki jim pomagajo dramaturg, kostumograf, lektor in scenograf, medtem ko so igralci večinoma amaterji iz Škofje Loke in okolice, ki nosijo v sebi veselje do igranja.« Poleg predstav domače gledališke ekipe, v prostorih škofjeloškega gledališča gostujejo tudi predstave od drugod, vsak mesec pa pripravijo gostovanje otroških predstav za otroke. Pod okriljem Loškega odra deluje tudi otroška skupina, ki združuje mlade lokalne ljubitelje dramske igre.
Vsako leto skoraj sto dogodkov
Tako se vsako leto na gledaliških deskah v jedru Škofje Loke zvrsti skoraj sto dogodkov. Kot že zapisano, se vsi igralci Loškega odra z dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, saj sta tu zaposleni le dve osebi – vodja gledališka in tehnik.
1903. so v središču kraja postavili gledališko dvorano.
Na koncu pogovora je Ana Babnik omenila še odmevne predstave, ki jih je domača ekipa pripravila v zadnjem času, in to so Antigona v New Yorku ter Vražji fant z zahodne strani kot tudi Strasti, laži in maček v žaklju. Te predstave so v Škofjo Loko prinesle različne nagrade, med njimi številne matičke (festivalske nagrade, ki jih podeljujejo na Linhartovem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin) kot tudi Severjevo nagrado, ki jo je predlani za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču prejel igralec Loškega odra Bojan Trampuš, ki je istega leta prejel nagrado za najboljšo moško vlogo na srbskem festivalu amaterskih ansamblov Repasaž fest. Eden od vodilnih in večkrat nagrajenih igralcev je tudi Matej Čujovič, ki je sicer »profesionalno« vrhovni sodnik.
Na splošno lahko ugotovimo, da je Kulturno društvo Loški oder v zadnjih desetletjih resnično postalo polprofesionalno gledališče s predstavami na zelo visokem kulturnem nivoju.
Morda še to: škofjeloški gledališčniki načrtujejo, da bodo do konca leta izdali brošuro, v katero bodo zajeli 120 let delovanja gledališča v tisočletnem gorenjskem mestu.
