EU SE BO MORALA POGOVARJATI S TALIBANI
Logar razkril, koliko Afganistancev je pripravljena sprejeti Slovenija
Sprejema beguncev iz Afganistana Slovenija za zdaj ne bo ponudila.
Odpri galerijo
Logar je dogajanje v Afganistanu označil za hud poraz mednarodne skupnosti. FOTO: Pool Reuters
Slovenija je v okviru porazdelitve bremena med državami članicami EU pri prevzemu afganistanskih sodelavcev unije pripravljena sprejeti do pet oseb, je dejal zunanji minister Anže Logar. S tem želi izkazati solidarnost z ostalimi članicami. Drugega bremena, denimo sprejema beguncev iz Afganistana, pa Slovenija za zdaj ne bo ponudila.
Zunanji ministri EU so na torkovem izrednem sestanku, posvečenem razmeram v Afganistanu, soglašali, da države članice Afganistancem, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo, pomagajo v okviru vseh možnih zmogljivosti in jih varno prepeljejo v EU, s čimer bi se izognili morebitnim povračilnim ukrepom talibanskega režima.
Po Logarjevih besedah gre za 400 do 500 oseb. Dodatnih do pet lokalnih sodelavcev EU bi Slovenija sprejela ob afganistanskih sodelavcih, ki so pomagali Slovenski vojski in so zaprosili za pomoč in zaščito Slovenije. Kot je v torek zvečer na POP TV pojasnil obrambni minister Matej Tonin, gre za skupino 14 oseb.
Logar je poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti tiste Afganistance, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in z evropsko diplomatsko službo. O možnosti sprejema beguncev iz Afganistana, ki bi iskali zatočišče v Evropi ali Sloveniji, pa minister odgovarja, da bo Slovenija »izvršila tisto, kar v tej solidarnostni formuli želi pokazati skupaj z ostalimi članicami v okviru pomoči afganistanskim sodelavcem, drugega bremena pa v tem pogledu zaenkrat ne bomo ponudili«.
Večjega navala migrantov iz Afganistana, razen v sosednje države, po besedah Logarja za zdaj sicer ni. EU bo pomagala državam v regiji, ki bodo nosile breme teh migrantov, je še dejal minister, ki je po torkovem sestanku danes na virtualni novinarski konferenci spregovoril za slovenske dopisnike v Bruslju.
Ministri so na torkovem sestanku dali jasno vedeti, da se ne smejo ponoviti dogodki iz leta 2015 in 2016, ko je v Evropo prišlo več kot milijonov beguncev, pretežno iz Sirije. »Vsi ministri smo jasno sporočili, da tega večjega migrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ta val, v kolikor bo do njega prišlo, zaustavi v državah, ki mejijo na Afganistan,« je povedal Logar.
Zunanji ministri so bili sicer mnenja, da mora EU poiskati kanal komunikacije s talibanskim režimom iz zelo jasnih razlogov - da lahko spremlja in skuša vplivati na razvoj dogodkov, da hkrati pravočasno stori vse, da ne bi Afganistan zopet postal zatočišče terorizma, pa tudi, da ne pride do kršitev človekovih pravic.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po sestanku dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo. Borrell je »pripoznal dejstvo, da so talibani prevzeli oblast v Kabulu in so kot taki edini možni sogovornik pri zasledovanju ciljev, ki jih ima EU«, tudi v luči vladavine prava in varovanja človekovih pravic, je dejal Logar.
Govora je bilo tudi o t. i. pogojnosti, torej da bo EU nadaljevala s humanitarno pomočjo, da pa je razvojna pomoč močno povezana s tem, kakšni bodo nadaljnji koraki uradnega Kabula. Če bi ta s svojimi dejanji prestopil rdečo črto, bi se ustavila tudi razvojna pomoč EU. To je po Logarjevem mnenju tudi edini vzvod, ki ga trenutno ima EU poleg diplomatskih aktivnosti.
Sicer pa je za Logarja tragično dejstvo to, da so talibani »po 20 letih praktično z ročnim orožjem vkorakali v Kabul in prevzeli oblast ter prizadejali hud poraz mednarodni skupnosti, predvsem pa njenim aktivnostim«. A če želimo ohraniti vsaj del tega, kar je v zadnjih 20 letih mednarodna skupnost dosegla, je treba uporabljati te diplomatske kanale za vzvode vplivanja, je prepričan vodja slovenske diplomacije.
O neuspehu Nata ob umiku iz Afganistana in ponovni vrnitvi talibanov pa Logar meni, da je pred zavezništvom kar nekaj poglobljene, tudi burne razprave in samorefleksije. »Morda spet kakšna skupina modrecev, ki bo razmislila, katere korake potegniti naprej,« je ocenil. »Zagotovo pa ta epizoda z Afganistanom Natu ne more biti v ponos,« je povedal in dodal, da je to »zelo draga lekcija ravnanja Nata v prihodnje, posebej na področjih, ki imajo drugačno zgodovino kot zahodni vrednostni sistem«.
Zunanji ministri EU so na torkovem izrednem sestanku, posvečenem razmeram v Afganistanu, soglašali, da države članice Afganistancem, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo, pomagajo v okviru vseh možnih zmogljivosti in jih varno prepeljejo v EU, s čimer bi se izognili morebitnim povračilnim ukrepom talibanskega režima.
Po Logarjevih besedah gre za 400 do 500 oseb. Dodatnih do pet lokalnih sodelavcev EU bi Slovenija sprejela ob afganistanskih sodelavcih, ki so pomagali Slovenski vojski in so zaprosili za pomoč in zaščito Slovenije. Kot je v torek zvečer na POP TV pojasnil obrambni minister Matej Tonin, gre za skupino 14 oseb.
Logar je poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti tiste Afganistance, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in z evropsko diplomatsko službo. O možnosti sprejema beguncev iz Afganistana, ki bi iskali zatočišče v Evropi ali Sloveniji, pa minister odgovarja, da bo Slovenija »izvršila tisto, kar v tej solidarnostni formuli želi pokazati skupaj z ostalimi članicami v okviru pomoči afganistanskim sodelavcem, drugega bremena pa v tem pogledu zaenkrat ne bomo ponudili«.
Večjega navala migrantov iz Afganistana, razen v sosednje države, po besedah Logarja za zdaj sicer ni. EU bo pomagala državam v regiji, ki bodo nosile breme teh migrantov, je še dejal minister, ki je po torkovem sestanku danes na virtualni novinarski konferenci spregovoril za slovenske dopisnike v Bruslju.
Ministri so na torkovem sestanku dali jasno vedeti, da se ne smejo ponoviti dogodki iz leta 2015 in 2016, ko je v Evropo prišlo več kot milijonov beguncev, pretežno iz Sirije. »Vsi ministri smo jasno sporočili, da tega večjega migrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ta val, v kolikor bo do njega prišlo, zaustavi v državah, ki mejijo na Afganistan,« je povedal Logar.
Zunanji ministri so bili sicer mnenja, da mora EU poiskati kanal komunikacije s talibanskim režimom iz zelo jasnih razlogov - da lahko spremlja in skuša vplivati na razvoj dogodkov, da hkrati pravočasno stori vse, da ne bi Afganistan zopet postal zatočišče terorizma, pa tudi, da ne pride do kršitev človekovih pravic.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po sestanku dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo. Borrell je »pripoznal dejstvo, da so talibani prevzeli oblast v Kabulu in so kot taki edini možni sogovornik pri zasledovanju ciljev, ki jih ima EU«, tudi v luči vladavine prava in varovanja človekovih pravic, je dejal Logar.
Govora je bilo tudi o t. i. pogojnosti, torej da bo EU nadaljevala s humanitarno pomočjo, da pa je razvojna pomoč močno povezana s tem, kakšni bodo nadaljnji koraki uradnega Kabula. Če bi ta s svojimi dejanji prestopil rdečo črto, bi se ustavila tudi razvojna pomoč EU. To je po Logarjevem mnenju tudi edini vzvod, ki ga trenutno ima EU poleg diplomatskih aktivnosti.
Sicer pa je za Logarja tragično dejstvo to, da so talibani »po 20 letih praktično z ročnim orožjem vkorakali v Kabul in prevzeli oblast ter prizadejali hud poraz mednarodni skupnosti, predvsem pa njenim aktivnostim«. A če želimo ohraniti vsaj del tega, kar je v zadnjih 20 letih mednarodna skupnost dosegla, je treba uporabljati te diplomatske kanale za vzvode vplivanja, je prepričan vodja slovenske diplomacije.
O neuspehu Nata ob umiku iz Afganistana in ponovni vrnitvi talibanov pa Logar meni, da je pred zavezništvom kar nekaj poglobljene, tudi burne razprave in samorefleksije. »Morda spet kakšna skupina modrecev, ki bo razmislila, katere korake potegniti naprej,« je ocenil. »Zagotovo pa ta epizoda z Afganistanom Natu ne more biti v ponos,« je povedal in dodal, da je to »zelo draga lekcija ravnanja Nata v prihodnje, posebej na področjih, ki imajo drugačno zgodovino kot zahodni vrednostni sistem«.
