PLANINSKO DRUŠTVO

Ljubljanski planinci niso stari 121, ampak le 69 let

Objavljeno 16. februar 2014 10.32 | Posodobljeno 16. februar 2014 10.36 | Piše: Marjan Raztresen
Planinsko društvo Ljubljana Matica vztraja, da je bilo ustanovljeno februarja 1893.
Foto: Aleš Černivec

LJUBLJANA – Politični in vojaški zmagovalci pogosto pišejo svojo različico dotlej uradno priznane zgodovine, redkeje se dogaja, da zgodovino prirejajo v nepolitičnih sferah. Prav to se je zgodilo sredi lanskega leta, ko je predsednik države Borut Pahor na dan državnosti, 25. junija, vročil red za zasluge Planinskemu društvu Ljubljana Matica »za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120-letnici društvenega dela«.

Zoper odlikovanje ne bi bilo pripomb, če bi ga naslovnik dobil le za razvoj slovenskega planinstva, ne pa tudi ob 120-letnici društvenega dela. Za takšen jubilej bi si ga prej zaslužili kamniški in savinjski planinci, katerih predniki so istega leta 1893, ko je bilo zadnje februarske dni v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), uradno ustanovili svoji podružnici tega društva. Vendar so si kolajno po mnenju poznavalcev planinske zgodovine popolnoma neupravičeno pripeli Ljubljančani, ker so njihovi vplivni člani pač bliže državnemu koritu kot provincialci izpod kamniških in savinjskih gora.

Preden so oblasti dovolile ustanovitev SPD, so morali predlagatelji izpolniti vrsto pogojev, med drugim predložiti osnutek društvenih pravil. V njih je zapisano in z žigi potrjeno, da »je društvu ime Slovensko planinsko društvo in je njega sedež v Ljubljani« in da ga vodi osrednji odbor, ki ga voli občni zbor … Načelnik ali njegov namestnik nadzira vso upravo, zastopa društvo proti oblastvom in občinstvu, sklicuje odborove seje, vodi društvene zbore …« Občni zbor osrednjega društva je po teh pravilih imenoval tudi častne člane SPD, kar pomeni, da je šlo za društveni upravni odbor, kar je potrjeval še 11. člen pravil, po katerem je društvene podružnice, »katerih namen je pospeševati in olajševati društveno delovanje, moči ustanoviti le s pritrditvijo osrednjega odbora«.

Le nekako desetletje pozneje, leta 1907, je društveno članstvo uvidelo, da hoče osrednji odbor postati nekakšna matica SPD in da so podružnice v podrejenem položaju. Društveni odbornik dr. Anton Švigelj je zato to leto na občnem zboru predlagal, da naj bi SPD vodil centralni odbor, ki bi ga izvolile vse podružnice, člani osrednjega odbora pa naj bi se strnili v posebno podružnico. Ker načelnik SPD Fran Orožen za takšne pretrese ni imel živcev, je vse ostalo po starem.

Šele na skupščini SPD 15. novembra 1936, ko so že veljala nova pravila SPD, je bilo sklenjeno, da so podružnice popolnoma enakopravneOsrednjemu društvu, še nekaj mesecev pozneje, 11. marca 1937, pa je tajnik Osrednjega društva dr. Arnošt Brilej na društvenem občnem zboru dejal, da »se na današnjem zborovanju na podlagi novih pravil prvikrat sestaja Osrednje društvo SPD ali Ljubljanska podružnica«.

Prelomnica na tem področju je leto 1946, ko je bila v mali dvorani kina Matica v Ljubljani 24. februarja prva redna skupščina Planinskega društva Slovenije. Predvojni društveni predsednik dr. Josip Pretnar je »v predstavitvi dela naših edinic« povedal, da »je bil na občnem zboru društva ljubljanske podružnice dne 12. decembra 1945 izvoljen nov odbor, ki mu načeluje dr. ing. France Avčin«. To bi bil lahko rojstni datum PD Ljubljana Matica.

Vendar se pozneje v vrhu »slovenske planinske matice« s tem niso strinjali. Na skupščini PZS 19. maja 2007 v Ilirski Bistrici je, na primer, predsednik PD Ljubljana Matica Tomaž Willenpart predlagal, naj umaknejo 5. člen statuta PZS (Planinske zveze Slovenije), po katerem je naslednica SPD le PZS, saj da je naslednik tudi PD Ljubljana Matica. Le štirje matičarji so glasovali za njegov predlog, preostalih 80 iz vse Slovenije mu je nasprotovalo.

Vse meje dobrega okusa je lani prestopil podpredsednik PZS Borut Peršolja, ko je ob koncu Jurčičevega planinskega pohoda dejal, da je bilo hkrati z SPD ustanovljeno osrednje društvo SPD, ki je predhodnik današnjega PD Ljubljana Matica. Že 7. marca lani je na seji upravnega odbora PZS v Domžalah njegov član Danilo Škerbinek hotel videti uradno listino o tej ustanovitvi, a je do današnjega dne seveda ni dobil, saj uradnega dokumenta o taki registraciji ni.

Vztrajni prejšnji predsednik PZS Franc Ekar je hotel tej uganki priti do dna. Iz Arhiva RS, v katerem je prosil za te dokumente, so mu sporočili, da »se pravila SPD v Ljubljani hranijo v šk. 32 pod kartotečno št. 3342 fonda SI AS 68«, medtem »ko smo v Društvenem katastru (hranimo ga v šk. 1460) pod zaporedno številko 3342 zasledili vpis Slovensko planinsko društvo osrednji odbor«.

Pravni naslednik je Planinska zveza Slovenije

Za pravno mnenje o tem spornem nasledstvu je vprašal še odvetnika Franja Martinca iz Ljubljane, ki mu je odgovoril, da »je zmotno in nepravilno stališče, da je društvo PD Ljubljana Matica pravni naslednik SPD iz leta 1893; za to ni oprijemljive (zakonske) podlage niti to ne izhaja iz arhivskega gradiva, ki sem ga za zdaj lahko pregledal. Pravni naslednik leta 1893 ustanovljenega Slovenskega planinskega društva je Planinska zveza Slovenije … V okviru SPD iz leta 1893 so delovali tudi odbori, ki pa niso bili organizirani samostojno, temveč so delovali v okviru SPD kot podružnice. Ljubljanske podružnice v Imeniku članov SPD iz leta 1895 ni navedene.«

PD Ljubljana Matica pa se ne da. V svojem uradnem »življenjepisu« ima zapisano, da »je bilo društvo ustanovljeno 27. februarja 1893, je najstarejše in po številu članov največje slovensko planinsko društvo. V organizaciji SPD so imeli največjo vlogo, zato so se skozi njegovo zgodovino pojavljale zahteve za samostojno društvo. To so dosegli 16. decembra 1935, ko so ustanovili tako imenovano Osrednje društvo SPD, ki so ga leta 1948 ob ustanovitvi Slovenske planinske zveze preimenovali v sedanje ime.« A to ne drži. Krovna organizacija slovenskih planincev se ni nikoli imenovala Slovenska planinska zveza, ker bi to preveč spominjalo na predvojno Slovensko planinsko društvo. Na ustanovni skupščini 6. junija 1948 v stekleni dvorani na Taboru v Ljubljani so krovno planinsko organizacijo imenovali Planinska zveza Slovenije, v natančnem poročilu, ki vključuje tudi nastopni govor prvega predsednika Fedorja Koširja, pa ni niti z besedico omenjena ustanovitev PD Ljubljana Matica.

Pavovo perje v obliki državnega odlikovanja slej ko prej visi v kateri od vitrin ljubljanskih planincev-matičarjev in v pravilih PD Ljubljana Matica, sprejetih na rednem letnem občnem zboru 15. aprila 2003, je v prvem členu zapisano, da »je PD naslednik Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega leta 1893«.

Deli s prijatelji