Ljubljančanka porodniško porabi za najemnino: »Večina vrstnikov noče imeti otrok, mogoče psa«

Mladi par z dojenčkom preživlja mesec z manj kot 600 evri, najemnine skokovito rastejo tudi zunaj prestolnice, stanovanja pa ostajajo sanje za večino, so v četrtek poročali na TV Slovenija.
»Samo za najemnino in stroške gre cela moja porodniška in še del partnerjeve plače. Imava še en majhen kredit. Tako da nama ostane 500, 600 evrov za vso hrano, za potrebščine za otroke. Ne pridemo čez mesec, si morava skoz nekaj sposojati,« je za nacionalko povedala mlada Ljubljančanka, ki želi ostati anonimna. S partnerjem, prav tako mlajšim od 30 let, imata šestmesečnega dojenčka. On zasluži 1600 evrov, ona prejema porodniško nadomestilo. Stanovanje? 42 kvadratnih metrov za 750 evrov najemnine in 300 evrov stroškov.
»Trudim se, delam po svojih zmožnostih. Hočem se postaviti na bolje, ampak vidim, da padam. Da tonem,« je še dodala.
Samohranilka s hčerko: 300 evrov na mesec nama ostane
Podobno zgodbo pripoveduje tudi druga sogovornica TV Slovenija. Mati samohranilka, ki živi med Domžalami in Kamnikom, se je znašla v stiski, ko ji je najemnina za skromno stanovanje čez noč poskočila s 600 na 900 evrov. »So tudi izven Ljubljane cene visoke ... kamorkoli bi šla. Grosuplje, Ivančna Gorica, štajerski konec,« pravi.
Kljub subvenciji ji skupaj s stroški za bivanje mesečno vzamejo 800 evrov. Njen zaslužek, s katerim preživlja sebe in hčerko, znaša od 1000 do 1200 evrov. »Zelo je težko, 300 evrov na mesec ti ostane, sploh zdaj, ko je vse drago,« iskreno priznava.
Sanje o lastnem domu? Potresno nevarne stavbe za 280 tisočakov
Televizijska ekipa je prečesala ljubljanski nepremičninski trg. Osnovna družinska stanovanja, rabljena in pogosto potrebna obnove, se začno pri 270 tisoč evrih. Ena izmed redkih svetlih točk se zdi oglas za moderno urejeno, 3-sobno stanovanje v centru Ljubljane za 280 tisoč evrov. Toda: v oglasu ni zapisano, da gre za blok, ki spada med potresno najbolj ogrožene v prestolnici.
Tudi pri novogradnjah je zgodba podobna – 3-sobna stanovanja se začnejo pri 360 tisoč evrih, realnejša cena pa je bližje pol milijona. In hiše? Od pol milijona navzgor, četudi gre za 200 let stare objekte, delno grajene iz kamna.
Kdo si torej še lahko privošči streho nad glavo?
»Taka stanovanja si lahko privoščijo tisti, ki imajo krepko nadpovprečne plače in neko premoženje – zgornjih pet odstotkov,« opozarja Marja Milić, avtorica finančnega podkasta Money-How. »To, da si ne moremo privoščiti nakupa s povprečno plačo, je realnost že kar nekaj časa. In ne, to ni normalno stanje,« dodaja.
Za konec se anonimna sogovornica vrne k vprašanju, ki ji ga znova in znova postavljajo: zakaj sta se s partnerjem odločila za otroka. »Večina vrstnikov noče imeti otrok. Mogoče psa. Pa še to je vprašanje. Otrok pa sigurno ne ... Jaz sem že milijon in enkrat slišala: ‘Ja zakaj pa sta naredila otroka?’ In jaz zmeraj pač rečem nazaj – kaj, a si samo bogati zaslužijo otroke?«