Ta starodavni kraj v občini Šentjur – od avtoceste pri izhodu za Dramlje vas od njega loči slabe pol ure – je dobil trške pravice že leta 1345. To potrjuje tudi kopija sramotilnega stebra ali prangerja, ki stoji na trgu pod gradom nasproti cerkve sv. Marjete iz gotskega obdobja.
Nad krajem kraljujejo ostanki mogočnega planinskega gradu. Danes je lepo urejen, njegovi začetki pa segajo daleč v srednji vek. Po ljudski pripovedki je sem pribežala francoska plemkinja in si postavila grad z imenom Monte Paris kot spomin na domovino. Iz tega naj bi bilo nastalo francosko ime za Planino, Montparis.
V svojem obstoju je zamenjal veliko gospodarjev, najbolj znana sta celjski grof Friderik II. in njegova Veronika, ki naj bi se po legendi poročila v cerkvi sv. Vida v bližnjem Šentvidu pri Planini. Na gradu je tudi turška lipa, ki naj bi jo posadili tam, kjer je med bitko za grad padel turški poveljnik. Obseg drevesa meri 460 cm.
Rojstna hiša nemške pisateljice
Pogled z višine na trg je idiličen, saj so pod njim hiše, med katerimi kraljuje kompleks zelo uspešnega podjetja Tajfun, v ozadju pa vidimo cerkev sv. Križa, kamor vodi 12 kapelic, ki so jih že leta 1801 dali zgraditi vaščani Doropolja. Lepa je tudi pešpot do tja in na vse strani okoli Planine. Blizu je mogočni Bohor in tudi drugi kraji, vredni ogleda (www.turizem-šentjur.com).
Med sprehodom skozi kraj ne boste mogli zgrešiti rojstne hiše nemške pisateljice slovenskega rodu Ane Wambrechtsammerjeve (1897–1933) s spominsko ploščo z njenim portretom in napisom: »Ne iz častihlepnosti, temveč samo iz ljubezni do Planine, naše ožje domovine, ki je najlepši kraj na vesoljnem svetu.« Že kot otrok je odšla v Avstrijo, kjer je živela, pokopana pa je na Planini. Pod gradom je njen portretni kip, delo Iva Vrečka iz Šentjurja. Najbolj znana je po romanu Danes celjski grofje in nikoli več, Planinčani pa ji bodo za vse čase najbolj hvaležni za Kroniko planinskega gradu in trga, kakor so hvaležni tudi svojemu zdravniku dr. Janezu Šmitu – ne le kot zdravniku, temveč tudi kot ustanovitelju zbirke etnoloških predmetov iz 19. in 20. stoletja, ki je na ogled za javnost. Zanimiva je tudi stalna razstava Kozjansko žari, ki prikazuje uporniški duh teh krajev med 2. svetovno vojno. Planina je bila namreč znana po upornem duhu, ki ga je že pred stoletji izkusil omenjeni grad. Na Planini je bila doma tudi glasbena pedagoginja in operna ter koncertna pevka Jeanetta Foedransberg (1885–1965).
To je bil bogat sejemski kraj, znan po živinskih sejmih vse do Benetk, pod gradom pa je bilo tudi teniško igrišče. Tukaj poznajo tudi prebrisanega kozjanskega razbojnika Guzaja; lahko se celo odpravite po njegovi poti, na voljo pa je še Marijina romarska pot. Če vam bo ostalo kaj časa, lahko greste do Glije jame v Planinski vasi. Toda pred vami je tudi mogočni Bohor s svojimi planinskimi brezpotji – vse je odvisno od vaših ambicij, do kod boste razpeli krila, ko vam bo Planina pri Sevnici odkrila svoje prelesti.
