EKSOTIČNE ŽIVALI V SLOVENIJI

Leva sta že prerasla zaščitno ograjo (FOTO)

Objavljeno 02. marec 2020 22.04 | Posodobljeno 02. marec 2020 22.04 | Piše: Janez Petkovšek

Država ima težave z nadzorom živali v živalskih vrtovih in na farmah, kaj imajo ljudje v stanovanjih, pa sploh ne ve.

Nova obora za leva v Mini Zoo Landu v Slovenskih Konjicah FOTO: OSEBNI ARHIV
Ali si predstavljate leva in krokodila ob Dravinji, strupeno kačo sabljičarko na vrtni jablani, sibirskega tigra v gozdu pri Horjulu, opice sredi Kamnika? Najbrž težko, a ni nemogoče, vsaj če katera od teh eksotičnih živali pobegne iz katerega od (zasebnih) živalskih vrtov ali s farme rejcev živali.

Ker imamo po Sloveniji ogromno lastnikov prostoživečih živali, ki jih imajo v ujetništvu zaradi reje, razkazovanja javnosti ali kot hišne ljubljenčke, je verjetnost takega scenarija vse večja. Še zlasti ker ni nobene evidence, kaj šele sledljivosti in nadzora nad zasebnimi lastniki živali, ki nimajo registriranega podjetja ali niso samostojni podjetniki, temveč so le fizične osebe. Zadnjih je lahko teoretično tudi nekaj sto tisoč, živali pa več milijonov.
Neavtohtone živali so lahko ob neskrbnem nadzoru nevarne tudi za zdravje človeka in naš ekosistem.

Čeprav večina eksotičnih živali v našem okolju zaradi nizkih zimskih temperatur ni sposobna preživeti več kot nekaj mesecev, je zaradi globalnega segrevanja in sposobnosti živalskega prilagajanja vse več možnih izjem. Še zlasti na Primorskem. Ne gre zanemariti niti škode, ki jo lahko na prostosti povzročijo avtohtonim živalim in ljudem. Mnoge so namreč prenašalke patogenih organizmov in parazitov, proti katerim naše živali niso odporne, lahko pa bi pomenile tudi veliko bolezensko nevarnost za človeka. Še pred nekaj leti ni nihče verjel, da bi bile želve rdečevratke ali rumenovratke, ki so jih neodgovorni ljubitelji živali spustili v naše ribnike, sposobne preživeti zimo. A so jo in se množično razmnožujejo ter izpodrivajo avtohtono močvirsko sklednico. Enako je z nutrijami, ki so jih propadli rejci spustili v naravo ali so jim ušle s farm.

Inšpekcije v zasebnih zoojih

Da je resno, dokazuje tudi nedavno poročilo inšpekcije za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je zaradi suma nepravilnega ravnanja s prostoživečimi živalmi lani izpostavila 10 inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov od 31.
image
SLOVENSKE NOVICE Eksotični primerki kameleonov FOTO: BIOEXO
V ZOO Ljubljana so odkrili, da opice črne čopičarke nimajo ustreznih bivalnih razmer, saj jih je bilo preveč. Problem so rešili tako, da so jih nekaj oddali v italijanski živalski vrt Parco Faunistico v Valcorbi. Lastnik Mini Zoo Landa v Slovenskih Konjicah je moral narediti varnejšo ogrado za leva, ki imata že vsak po 120 kilogramov, postopek pa so uvedli tudi proti lastniku noja in nanduja, ki se je s tema za človeka potencialno nevarnima živalma prosto sprehajal po mestu.

A v registriranih živalskih vrtovih, kot so Zoo Sikalu v Radencih, ranč Aladin v Mirni, Zoo park Rožman pri Horjulu ter farme muflonov in drugih gojenih živali, je le kakšen odstotek vseh živali v ujetništvu. Koliko jih imajo fizične osebe, ne ve nihče, saj jih inšpektorji ali drugi državni organi obravnavajo le ob izrednih primerih, kot je bil pobegli serval, drugače pa so skoraj brez nadzora. Za vstop v stanovanje ali hišo je namreč ob prijavi suma zlorabe živali potrebno dovoljenje lastnika (teh je bilo lani 20) oziroma sodna odločba, ki pa jo izdajo zelo redko. Večina lastnikov z eksotičnimi živalmi ravna odgovorno, nekaj pa je takih, ki se jih naveličajo ali jih niso pripravljeni imeti še naprej, ko zrastejo.

Posamezna društva ljubiteljev eksotičnih živali s predavanji, delavnicami in razstavami poskušajo izobraževati ljudi, kaj pomeni imeti prostoživečo žival za hišnega ljubljenčka, a se mnogi šele pozneje zavejo, kakšno breme so si naložili. Ker se ustrašijo birokracije ali stroškov oddaje ali evtanazije, se težave znebijo kar z izpustom v naravo.

Nedorečena zakonodaja

Kaj taka nepremišljena poteza pomeni, največ povedo opozorila strokovnjakov, ki delajo ocene tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih vrst rastlin in živali. Iz njih lahko razberemo, da bi bila pobegla ovca argali ali gojeni muflon zmerno nevarna za okolje, saj bi se lahko parila z divjimi mufloni ali pa pomenila konkurenco gamsom. Pri potencialno nevarnih plazilcih, kot so strupene kače, udavi, krokodili ali zveri, kot so medved, sibirski tiger, lev, pa so lahko neposredno ogrožena tudi življenja ljudi.
image
SLOVENSKE NOVICE Rakun, vsejed iz Severne Amerike FOTO: ARHIV ZOO

Pobegli noji ali nanduji, ki so v Evropi dokazano sposobni preživeti v naravi, ujede, rakuni, zvezdaste in grške kornjače (na večjih farmah jih gojijo tudi po več tisoč) pa bi lahko pomenili problematičen vdor v naš ekosistem. Čeprav v presojah ocene tveganja piše, da je treba ob vsakem pobegu te živali nemudoma odloviti ali ustreliti, so ocene nevarnosti podcenjene, saj premalo upoštevajo človeški faktor (mnogi bi zamolčali, da so jim živali ušle, saj bi morali plačati vse stroške lova nanje). Še zlasti ko gre za pobeg ptic, denimo papig, ki so lahko prenašalke številnih bolezni (z iztrebki ali prek ujed, ki bi jih pojedle). Podceniti ne gre niti tega, da so mnoge nevarne živali, ki uidejo iz ujetništva, tako navajene na ljudi, da jih ne bo strah srečanja z njimi. Če bo to legvan, še gre, če bo to kača, lev, tiger ali medved ...

Zaradi čedalje več prostoživečih vrst, ki jih imajo ljudje doma kot hišne živali, so pristojni na ministrstvu za okolje in prostor zelo zaskrbljeni, saj omejitve ali pogoji zanje v nasprotju s sosednjimi državami pri nas niso določeni. Zato so ministrstvu za kmetijstvo že lani predlagali, da bi v zakonu o zaščiti živali dodali določila, s katerimi bi nemudoma omejili kopičenje vsaj najbolj problematičnih živali, kot so velike mačke, opice, kače, krokodili, nanduji, še zlasti pri fizičnih osebah. Zadrževanje nevarnih prostoživečih živali pri fizičnih osebah in v stanovanjih pa bi celo prepovedali.
image
SLOVENSKE NOVICE Leva iz zasebnega živaskega vrta v Slovenskih Konjicah FOTO: ARHIV ZOO




Deli s prijatelji