Leseno kraljestvo na Blokah (FOTO)

So v sedemdesetih letih domačini oziroma turistični delavci na Bloški planoti zajezili potok Bloščica, da je nastalo umetno jezero, so to v prvi vrsti storili, da bi šlo območje v smer turističnega razvoja. A kaj dosti dlje od tega potem niso prišli še desetletja. Jezerce, ki po površini nima niti hektarja, je bilo le lična popestritev neokrnjene narave in primerno za kratek sprehod naokoli, saj ga obhodite v nekaj minutah. Tam pa se je drzna zgodba o turizmu ustavila.

V hiškah je prostora za dve osebi.

Nov veter je zavel šele pred dobrimi sedmimi leti, ko je Janez Hiti na obrobju jezera postavil igrala, potem še klopi, mize, ležalnike in – medvede. Celo takšnega, ki lovi ribe in smuča na vodi, imajo. In vse tamkajšnje lesene skulpture imajo njegov lastnoročni odtis! Čudovita nadgradnja pa je samo čez cesto, kjer stoji Glamping Lake Bloke. Tudi to je njegovo delo.

Kmet in izumitelj

Zaraščeno gmajno je kupil daljnega leta 2007 skupaj s partnerico Martino Lah, ki, čeprav ju je čakal križev pot, da jima je leseno kraljestvo uspelo umestiti v prostor in na turistično povsem zapostavljeno območje pripeljati goste iz vse Slovenije in tujine, nerada tarna in je še naprej polna idej in zagona. Tog birokratski aparat melje s polžjo hitrostjo, česar Martina ne razume, saj, denimo, na spremenjen občinski prostorski načrt, ki bi jim prinesel možnosti za normalen razvoj, čakajo že leta in leta. »Vizijo in voljo kljub vsemu imamo še naprej. Ampak bomo že tudi dočakali ustrezne razmere,« optimistično zre v prihodnost in pove, da samo zaradi gostinstva in turizma daje službo 15 ljudem.

Ogenj si lahko zakurite sami. 

Poleg gostinstva in turizma imata skupaj s štirimi otroki ogromno dela predvsem z ekološko kmetijo. A kot da vse to ne bi bilo dovolj, Martina pove še eno presenetljivo o Janezu. Pravzaprav ni samo kmet in rokodelec, je tudi pravi izumitelj. Po poklicu je sicer konstrukcijski ključavničar, a je med drugim prav sam iz starih strojev naredil napravo za izdelavo lesenih žlic.

Nagradna igra

»No, preštejte, koliko medvedov je tu,« je Martina presekala kramljanje in pozvala mladež, ki se je sproščeno podila in igrala naokoli. »Saj tega res še sama ne vem,« pristavi v smehu. Medo je nekakšen zaščitni znak tamkajšnjega območja in sobivanje s to rjavo zverjo je domačinom zapisano že v genih.

Neokrnjena narava umetnega jezera

Medvedji dvorec je zato osrednji prostor glampinga, kjer je v spodnjem delu prostora za kakšnih 30 ljudi, jedilnica pa je prostor za zajtrk in druženje. Presenetljivo, kako vse temelji na zaupanju. »Gostje glampinga si kar sami postrežejo pijačo iz hladilnika in zapišejo na listek, kaj so spili. Odprto je 24 ur na dan, pričakujemo le, da je v času počitka tišina oziroma da druženje takrat poteka s sobno jakostjo. Prostor je primeren za zaključene družbe, imamo team buildinge in raznorazna srečanja,« pojasni Martina. Nad dnevnim prostorom Medvedjega dvorca pa je užitkarski raj. Zasebna terasa za sončenje, dvoposteljna soba, zasebna kopalnica, savna in džakuzi ter ležalniki.

Lobanja jamskega medveda

Krpanova hiša ima dva bivalna prostora za več oseb, spodaj pa je odprta kuhinja z možnostjo priprave piknika za vse goste glampinga. V samostojnih hiškah sta po dve ležišči. »V kratkem bomo hiške nadgradili, saj se je izkazalo, da si predvsem v hladnejših in zimskih mesecih gostje želijo zasebne kopalnice. Pa saj je res malo nerodno v mrazu hoditi v kopalnico, čeprav ta niti ni oddaljena,« razmišlja delavna Martina, ki ob tem pove še, da njihov zajtrk, tega vam postrežejo v košari, karseda temelji na domači hrani, če ne ravno njihove lastne proizvodnje, pa vsaj iz lokalnega okolja. »Turizem je dejavnost, ki mora ljudi povezati, če bomo sodelovali, bomo imeli prav vsi korist od tega.«

Že ta konec tedna se obeta obogaten meni.

Nekakšen velik lonec izstopa na koncu resorta. Spet svojevrstna pogruntavščina omenjenega tandema. Gostje dobesedno splezajo v lonec, spodaj se podkuri in vse to postane Martinova kopel. Ne Martinina, Martinova. Švercar soli Martin Krpan je bil namreč eden najbolj znanih prebivalcev tistih koncev. Ker je z namakanjem v loncu kar veliko dela, je treba storitev naročiti dva dni vnaprej.

Paša za oči

Poletni meseci so seveda za oddih privlačnejši, ampak Martina pove, da so zimski dnevi, ko v topli leseni hiški opazuješ zasneženo okolico, zanjo nekaj najlepšega, romantičnega. Tudi zato imajo letovišče odprto vse leto.

Podzemno jezero

Dnevni naval na jezero je največji, ko se voda segreje do kopalne temperature. Tja do 26 stopinj Celzija doseže. Paša za oči je tudi veliko rib v jezeru, od majhnih do pravih kapitalcev. Ampak brez urejene okolice in lesenih skulptur bi bila to verjetno le neurejena mlakuža na Bloški planoti.

Martinova kopel

»Enajst jih je,« pridejo povedat otroci, koliko medvedov so našteli. Martina jih začne preštevati v glavi. »Aha, tam sta dva ... Tam je eden pod klopjo ... Drži, 11 jih je.« In brž vzame v roke telefon ter pokliče svojo zaposleno v brunarico ob jezeru: »Prišli bodo trije otroci, daj jim čokoladne popse za nagrado, ker so prešteli vse medvede. Jaz častim,« jo pozove. 

Tudi meda, ki bere Nedelo, imajo.