Lepi Nace je prvi zaklical: Na pomoč! (FOTO)
Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja vas pri Ribnici je bilo na pobudo Ignacija Merharja in skupine somišljenikov ustanovljeno pred 150 leti in je najstarejše vaško društvo v državi.
Gasilstvo ima dolgo tradicijo in dejavne člane, ki so v vseh letih nesebično pomagali pri opravljanju javne gasilske službe na krilih Merharja. Mimogrede, predsednik domačega društva je bil kar 61 let, in sicer od ustanovitve do začetka druge svetovne vojne, veljal je za buditelja slovenskega gasilstva, a bil ob tem žal kar malo pozabljen. Čeprav se je gasilsko poveljevanje začelo v 19. stoletju izvajati v nemškem namesto v maternem jeziku, je to ostalo spregledano.
Uspešno se je vsega lotil
Za vse, kar je naredil v borbi proti rdečemu petelinu, pa so se lepemu Nacetu, kot so mu dejali, v Gasilski zvezi Ribnica oddolžili z izdajo knjige avtorja Janeza Pužlja, poveljnika zveze. Bil je poznan, priznan in precej uspešen v vsaki stvari, ki se je je lotil. Tudi prvi med gasilci je zaklical: »Na pomoč!« A je nanj gasilska zgodovina pozabila (očitno ni bil, kot se temu reče, na liniji), zato so v Gasilki zvezi Ribnica že pred leti dali pobudo o vseslovenskem operativnem priznanju v obliki medalje ali tekmovanja, ki bi nosilo ime Ignacija Merharja. »Pa smo po domače pogoreli. Uspelo nam je samo po (bronastem) priznanju prve stopnje, ki se podeljuje v sektorju Ljubljana II,« je dejal Puželj.
Gasilska tovarišija na Ribniškem ni odnehala. Ker ni bilo odziva na državni ravni, so sklenili, da bodo v vsej veličini razkrili njegovo ime v domačih krajih. Ne samo to, da je bil 23 let župan Dolenje vasi, 40 let častni starešina požarne obrambe kočevske župe in častni načelnik ribniške župe. Tudi v monarhiji je bil spoštovan, med drugim je prejel priznanje tretje stopnje zlati križ, v Kraljevini Jugoslaviji pa priznanje svetega Save četrtega reda, srebrni križ. Deloval je v sokolskem društvu, šolskem odboru, cestnem odseku, skratka povsod. Lepi Nace je bil tudi gostilničar in posestnik, genij svojega časa, ki je življenjsko in narodnoprebudno moč v času hudega nemškega pritiska črpal v Levstikovem geslu, ki je veljalo za vse poštene in zavedne Slovence: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu.«
Nacionalni ponos
Nacionalni ponos je v njem kar vrel, tudi leta 1880, ko je dolenjevaška gasilska četa nastopila na mogočni paradi v Ljubljani – po ljubljanskih ulicah se je namreč prvič poveljevalo slovensko. Tako je zaukazal Nace. Zaradi tega je 24-letnega Merharja prijela policija, ki pa je morala poklekniti pred zahtevami množice in ga je po nekaj urah priprtja izpustila!
150 let je že staro Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja vas pri Ribnici.
Merhar se ni ustavil, represija države ga je še bolj pritegnila »k stvari«, proti njej se je uprl tako, da je leta 1886 izdal prvi slovenski Vadnik, kjer v uvodu pove: »Nemškega poveljevanja ne potrebujemo! Lepše se da poveljevati v našem, domačem jeziku! Čemu bi se učili slovenski gasilci nerazumljivo nemščino, čemu bi slovensko poučevali, nemško pa ukazali storiti, ko nam tega ni treba.«
Spomin na ta dogodek izpred 140 let je nameraval Muzej Ribnica na gasilski veselici v Prigorici zaznamovati leta 2020 z uprizoritvijo Nacetove aretacije v Ljubljani. Zaradi epidemije se jim je načrt izjalovil, so pa pozneje posneli 25-minutni film Naš junak o tem dogajanju.
Nemškega poveljevanja ne potrebujemo! Lepše se da poveljevati v našem, domačem jeziku! Čemu bi se učili slovenski gasilci nerazumljivo nemščino.
Tega so predvajali na predstavitvi knjige pred dnevi in na veliki paradi, na kateri je sodelovalo okoli 300 gasilcev, društvo pa je dobilo novo, 235 tisoč evrov vredno gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25, z zalogovnikom 2500 litrov vode. »S tem bo še bolj okrepljena naša operativna moč, saj sektor Dolenja vas sestavlja pet društev in je del požarne obrambe južnega dela občine,« je zbrane nagovoril Leon Zobec, ki je po slavnem rojaku peti predsednik PGD Dolenja vas. Za Merharjem so društvo vodili Jože Henigman, nato Slave Oražem, France Dejak in skoraj 30 let Anton Berkopec. V njegovem času je leta 1992 kot prvo razvilo nov gasilski prapor s simboli samostojne Slovenije.
