PUZLE

Ledenodobni mamut
 razkosan s toplino

Objavljeno 22. avgust 2010 21.05 | Posodobljeno 22. avgust 2010 22.15 | Piše: Jaroslav Jankovič
Predlogo ustvarjal en teden, za razrez potrebuje pol ure
Tudi na tablo se da zapisati kaj lepega, spodaj človeška ribica.
KAMNIK – Pritlična delavnica v starem jedru Kamnika je majhna in razmetana. Tudi rahlo zatohla, skozi priprta vrata šumi Kamniška Bistrica, obokan strop je grajen za prebivalce 18. stoletja, ki so bili v povprečju za kakšnih 20 centimetrov nižji od nas.

Od kod si?

»Iz Nouga mesta,« smeje odgovori 38-letni Dolenjec Janez Jevnikar, ki je po končani srednji šoli prišel v Ljubljano študirat, se oženil in z družino pristal v Kamniku. Dolenjec na Gorenjsko, ja, res čuden je postal ta svet. A Janez se ne da in ne skriva svoje pojoče govorice in ljubezni do cvička.

Najprej je slikal, z leti je postal mojster sprejanja in se preživljal s prodajo čarobno privlačnih slik. A kot pravi sam, so le redke stvari na svetu tako lepe, da se jih nekega dne ne bi naveličal. Nekega večera, ko ga je štiriinpolletni sin Jaka prosil, naj mu naredi dinozavra, pa je sedel za mizo.

»Malo sem se zamislil, pogledal na splet in začel rezljati preproste sestavne dele za tiranozavra.« Zavrij je bil resda malce okoren, a deček je bil vesel, Janez pa se je zamislil. »Naslednji dan sem poskusil še enega, nato sem oblikoval skelet praptiča, nato sem se lotil kamniškega mamuta ... pa je šlo.« Sprejanja se je res naveličal, hkrati pa se je že tako navadil svobode ustvarjanja, da je že kar moral najti nekaj novega.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Kamniškega mamuta je ustvaril popolnoma sam

Deli s prijatelji