Slovenska zakonodaja: če otrok ne pošljejo v vrtec, dobijo celo večji otroški dodatek

Statistika uspešnosti izobraževanja romskih otrok v Sloveniji je neizprosna in kaže ogromen osip: letošnje šolsko leto jih je v prvi razred vpisanih 384, v deveti razred pa 85.

»V jugovzhodni regiji le 10 do 20 odstotkov romskih otrok konča osnovno šolo, v Prekmurju 30 do 40 odstotkov, slovensko povprečje pa je 22 odstotkov,« je na okrogli mizi v Kočevju, kjer so se pogovarjali o izobraževanju romskih otrok, dejal Peter Pirc, ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Ob Rinži.

»Imamo dve skupini Romov: v prvi so reveži iz taborov in naselij, zaradi katerih se okolica ne pritožuje in ki jim moramo pomagati,« je razložil Pirc: »Druga skupina pa so povzpetneži oziroma izkoriščevalci sistema, ki izstopajo z materialnimi dobrinami, deviantnim vedenjem in izjemno lagodnim življenjem. Ti na eni strani razburjajo lokalne prebivalce, obenem pa so romski mladini vzor, ker si želijo takega življenja.«

Na okrogli mizi v Kočevju so se pogovarjali o izobraževanju romskih otrok.

V Kočevju že 15 let poskušajo s posebnimi programi vključiti Rome v vrtec, a je največja ovira jezik, je dejal Mitja Lavrič, vzgojitelj in vodja enote Čebelica Vrtca Kočevje: »Romski otroci, ko pridejo v vrtec, ne razumejo slovenskega jezika.« Če jih vključijo v vrtec leto dni pred šolo, je prepozno, ker se v tem času nekateri ne naučijo jezika in niso pripravljeni na vstop v šolo.

Problem je tudi osnovnošolska zakonodaja, ker otrok brez privolitve staršev ne more ponavljati prvega ali drugega razreda, je opozoril Pirc: »Če gre brez znanja v višje razrede, potem obtiči v petem razredu.«

Vse, ki prejemajo socialne prejemke, bi morali vključiti v vzgojo za starše, kjer bi se naučili, kakšna je starševska vloga. Več Romov pa bi osnovno šolo zaključilo v primeru, da bi bil pogoj za vozniški izpit končana devetletka.

Največji problem

Največji problem so Romi, ki prihajajo v šolo in povzročajo vzgojne probleme, a šola nima ljudi, ki bi se ukvarjali z njimi. To je med drugim poudarila tudi Melita Oražem, direktorica Ljudske univerze Kočevje, in sicer o programu osnovne šole za odrasle, ki je namenjena tistim med 15. in 17. letom, ki prejemajo socialno pomoč. Z njimi imajo težave zaradi vedenja.

Udeleženci okrogle mize so povedali, da se Romi najbolj bojijo centra za socialno delo, ki lahko začne postopek za odvzem otroka. Dodali so tudi, da Rome, ki ne končajo šole, vpišejo v evidenco trajno neaktivnih, kar pomeni, da se z njimi nihče ne ukvarja, tudi nevladne organizacije ne, ker jih na Kočevskem na tem področju ni.

Okrogle mize se je udeležil tudi Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vodi skupino, ki je pripravila paket predlogov sprememb zakonodaje, povezane z Romi. Poleg tega so zagotovili 30 novih zaposlitev na CSD v jugovzhodni regiji, razširili so program večnamenskih romskih centrov in dosegli večjo prisotnost policije na terenu.

S spremembami zakonodaje želijo v zakonu o vrtcu spremeniti določbe, po katerih sedaj starši, ki otroka nimajo v vrtcu, prejemajo 20-odstotni dodatek pri otroškem dodatku. Želijo, da bi vrtec postal bolj obvezen, še posebno za Rome in tujce. V zakonu o osnovni šoli pa želijo zaostriti disciplino in izboljšati komunikacijo med šolo in CSD, kar je pomembno v primeru, da otrok ne obiskuje šole.