EKSPERIMENTALNO ZDRAVLJENJE

Kri 70 Slovencev, ki so preboleli korono, čaka na huje bolne

Objavljeno 16. september 2020 11.15 | Posodobljeno 16. september 2020 11.15 | Piše: N. Č.

Klinična študija: v Sloveniji pripravljeni na eksperimentalno zdravljenje bolnikov s covidom 19.

Na zavodu za transfuzijsko medicino pred shranjevanjem prebolevniške plazme testirajo, koliko je v krvi protiteles, saj vsi ob bolezni ne tvorijo dovolj visoke koncentracije protiteles, njihova koncentracija pa se sčasoma po preboleli bolezni tudi zmanjšuje. FOTO: Jure Eržen, Delo
Znanstveniki po svetu in tudi v Sloveniji iščejo različne načine zdravljenja za bolnike s težjim potekom bolezni covid 19. Tako proučujejo tudi staro metodo zdravljenja s prebolevniško plazmo. Gre za znano metodo, ki napoveduje možnost zdravljenja za bolnike s hudim potekom bolezni covid 19, pojasnjuje vodja programa zbiranja prebolevniške plazme Zavoda RS za transfuzijsko medicino dr. Polonca Mali za Slovenske novice.

Pred dobrim mesecem ste pozvali ljudi, ki so preboleli koronavirus, naj darujejo plazmo. Koliko se je jih do zdaj odzvalo?
Program zbiranja prebolevniške plazme uspešno poteka. Do zdaj smo opravili okoli 70 odvzemov plazme pri prebolevnikih, njihova kri oziroma plazma se zdaj skrbno hrani do začetka uporabe za zdravljenje.

Ste z odzivom zadovoljni?
Odziv na naš poziv je bil dober in ponovno smo se lahko prepričali o neverjetni solidarnosti pri nas. Odzvali so se tudi ljudje, ki sicer niso krvodajalci. Želeli bi zbrati vsaj 200 enot. Ugotavljamo pa, da nimajo vsi, ki so koronavirus preboleli, zadostnega števila protiteles, da bi lahko plazmo porabili za klinično zdravljenje.  Prav zaradi tega še vedno vabimo prebolevnike, da se nam oglasijo.

image
Polonca Mali, dr. med., spec., vodja programa zbiranja prebolevniške plazme na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. FOTO: Roman ŠŠipić, Delo
Kako poteka zdravljenje s prebolevniško plazmo?

S prebolevniško plazmo, ki vsebuje protitelesa anti sars-cov-2, zdravimo bolnike, ki imajo težji potek bolezni covid 19. Zdravljenje poteka v obliki transfuzije plazme. 

Kolikšno količino krvi bo bolnik prejel?
Verjetno bo odvisno od tega, kako težko obliko bolezni bo imel bolnik in ali bo primeren za vključitev v študijo. Zdravljenje bolnikov v Sloveniji bo potekalo na oddelkih za infekcijske bolezni v okviru nadzorovanih protokolov zdravljenja – klinične študije, ki jo koordinira UKC Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Bolnik, ki bo pri tem sodeloval, bo obveščen, da gre za eksperimentalno zdravljenje, in bo povabljen k sodelovanju. Lahko pa seveda sodelovanje odkloni.

Kdo bodo prvi bolniki, ki jim boste predlagali zdravljenje s plazmo?
Bolniki, ki zbolijo zaradi koronavirusa, so vseh starosti, a se predvideva, da bodo v študiji sprva bolniki, ki bi jim lahko preprečili težji potek bolezni (npr. ventilatorska podpora).

Obstaja možnost, da se prek krvi donatorjev, ki so preboleli covid 19, prejemniki plazme okužijo s korono?
Po do zdaj znanih podatkih gre za tip virusa (koronavirus), ki se s krvjo ne prenaša. Imajo pa ozdravljeni ljudje v krvi protitelesa, ki bi lahko bila uspešno zdravilo.

Nekatere študije po svetu omenjajo, da protitelesa v krvi preživijo do štiri mesece.
Princip imunskega sistema je tak, da imajo protitelesa življenjsko dobo. V primeru ponovne okužbe s povzročiteljem bolezni se imunski odziv lahko »spomni« oziroma ponovno aktivira, zato zaščita deluje kot proti noricam, hepatitisu in drugim boleznim, za katere opravljamo cepljenja.  Pri koronavirusu imunski odziv še proučujemo.

Kdaj po okužbi s korono je najbolje darovati kri?
Najbolje čim prej po oboleli okužbi oziroma v primeru, da je imela oseba blage simptome, 14 dni po zadnjem znaku oziroma vsaj en mesec po težjem poteku in v primeru ozdravitve. O primernosti za odvzem plazme odloči zdravnik.

Po svetu je bilo slišati že veliko kritik, ker so nekateri poudarjali prednosti zdravljenja s krvno plazmo, ki pa še niso dokazane.
Številne študije po svetu in pri nas potekajo, da bi dokazale učinkovitost, in zdi se obetajoča. Poznamo princip in vemo, kako protitelasa delujejo, zato si od njih veliko obetamo. Sicer pa poteka iskanje tudi drugih načinov zdravljena, denimo remdesivir, velike doze vitaminov ...

So mogoči nezaželeni učinki zdravljenja s prebolevniško plazmo?
Zdravljenje s plazmo lahko ima poznane stranske učinke, saj gre za transfuzijo krvnega pripravka. Neželeni učinki zdravljenja so sicer redki, pri transfuziji plazme pa so najpogostejše alergične reakcije in volumska preobremenitev.

Bi v prihodnje lahko bilo zdravljenje s plazmo kot preventiva, denimo namesto cepljenja?
Za takšne zaključke je še preuranjeno. Do takrat pa upoštevajmo preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, kot so nošenje zaščitnih mask, ustrezna higiena rok, kašlja, upoštevanje fizične razdalje.

Kdaj boste začeli uporabljati transfuzijo na bolnikih? 
Zdravljenje bolnikov v Sloveniji bo potekalo na oddelkih za infekcijske bolezni v okviru nadzorovanih protokolov zdravljenja – klinične študije in je trenutno še v fazi pridobivanja dokončnega mnenja etične komisije. Pričakujemo, da bo do konca septembra zdravljenje na voljo.   

Poziv donatorjem še velja?
Seveda, vabimo vse, ki so preboleli covid 19 in se počutijo zdravi ter so pripravljeni darovati kri za  zdravljenje bolnikov, da nam pišejo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  ali nas pokličejo na telefonsko številko 030 485 510  vsak delovnik od 8. do 13. ure.




Deli s prijatelji