Kraft pivovarna Tektonik: iz hobija zrasel pivovarski biznis (FOTO)

Okroglih deset let je v četrtek bučno in glasno proslavila Pivovarna Tektonik, prva kraft ljubljanska pivovarna, ki je v prostorih nekdanje Delove tiskarne.

Nekaj mlajši je sicer lokal, v katerem lahko pivoljubci preizkušajo nadvse zanimive različice te priljubljene alkoholne pijače in s čimer so hoteli doseči neko zaokroženo celoto.

Z lokalom, ki so ga odprli pred štirimi leti, je pivovarna dobila zaokroženo celoto ponudbe.

Preklete trošarine

Kljub dobremu žuru gonilna sila in eden od štirih ustanoviteljev pivovarne Marko Jamnik ugotavlja, da so časi nadvse nehvaležni.

Razteza se na 400 kvadratnih metrih najetega prostora.

»Po covidu se je vse drastično spremenilo, že navade ljudi, saj je alkohol postal najhujši sovražnik vsega, tako nasilja v družini kot denimo prometnih nesreč, skratka, prodaja pada, kar sicer ni slovenska posebnost, temveč globalni trend. A je pri nas to še bolj ekstremno, ker je konkurenca velika – imamo dvakrat več krafta na milijon prebivalcev kot denimo ZDA, ki so domovina te vrste piva. Poleg tega nam država s koncem maja znova dviguje trošarine, ki so že itak višje od vseh sosednjih držav. To pomeni, da bodo ljudje pač hodili v tujino, črni trg pa se bo še bolj razširil,« ugotavlja sogovornik. Približno sto različnih pivovarjev, tudi Heineken, se prek Združenja slovenskih pivovarjev in v okviru Gospodarske zbornice Slovenije bori proti zvišanju.

»Stili piva so se razvijali na podlagi različnih značilnosti, denimo geografskih, kot so vremenske razmere in kakovost vode, pa tudi na podlagi davkov, ki so zelo velik dejavnik. Ko se je recimo dvignil davek na ječmen, so se začela variti piva iz pšenice,« o okoliščinah, ki narekujejo proizvodnjo, pojasnjuje Jamnik.

Imajo dve proizvodni liniji, ena je klasična, ki jo je mogoče kupiti tudi v trgovinah, drugo linijo so poimenovali hobi program.

In če se vrnemo na začetek pivovarske zgodbe. Jamnik je bil namreč več kot 25 let fotograf, a je v nekem trenutku ugotovil, da se poklicno s fotografijo ne more več ukvarjati. »Startali smo kot popolni entuziasti. Pred tem sem doma nekaj let varil pivo, recimo okoli 20 litrov, a povsem amatersko, zato se je bilo treba posla priučiti. Potem pa sem se v nekem trenutku odločil oziroma usoda je tako hotela, da sem z družino živel v tujini, in ko smo se vračali, sem se moral odločiti, kaj bom počel. Najlažje se mi je zdelo, da nekaj razvijem iz svojega hobija, čeprav si v življenju nikoli nisem predstavljal, da bom pivovar,« pripoveduje sogovornik.

Začeli so s štirimi vrstami piva, v desetih letih pa razvili 180 svojih lastnih receptur.

Začeli so s štirimi vrstami piva, do zdaj pa so razvili že 180 svojih receptur. »Zdaj imamo dve oziroma tri linije proizvodnje. Ena je klasična, ki jo prodajamo v trgovskih verigah in hotelih oziroma restavracijah, druga pa je tako imenovan hobi program. Tu gre za odprto ligo, kjer so vsa piva, ki ne sodijo v prvo kategorijo,« pojasnjuje Jamnik in dodaja, da mesečno za svoj lokal zvarijo dva do tri različne stile piva. Sam se ne more odločiti, katero pivo mu je najljubše, tudi zato, »ker se okus spreminja, odvisno pa je tudi od okoliščin, denimo, ali spiješ pivo zvečer s prijatelji ali doma pred televizorjem. So mi pa bolj všeč sveža sezonska piva, pa tudi srednjeevropska klasika, kot so ležaki.«

V četrtek so slavili okroglo obletnico.

Kapacitete je dovolj

Lani so zvarili malo manj kot 2000 hektolitrov te pijače, kar je tisoč hektolitrov manj kot pred covidom. »Kapacitete še imamo, a je prodaja v trgovinah drastično padla, marže so med 20 in 30 odstotki. Takrat smo zanemarili hotele, restavracije in catering, kar se nam zdaj malo pozna in poskušamo ta del nadomestiti,« pojasnjuje soustanovitelj podjetja, v katerem je redno zaposlenih osem ljudi, ob priložnostih, denimo ob flaširanju, pa jim na pomoč priskoči tudi uigrana oziroma redna ekipa študentov.

Uporabljajo tako ječmenov kot pšenični in rženi slad, ki je poleg vode in hmelja prevladujoča sestavina vsakega piva.

Prednost točilnice je v tem, da lahko nove okuse takoj preizkusijo pri obiskovalcih.

Prepoznavni so tudi po zelo izvirnih imenih oziroma plakatih, s katerimi predstavljajo dogodek v lokalu in nove stile piva. »Celotna grafična podoba je delo Boštjana Pavletiča, sošolca s šole za oblikovanje. Že na začetku naše pivovarske kariere smo sicer oblikovali ekipo, v kateri je še Robert Maček Vrtovšek. Ideja podobe na začetku je bila bolj stripovska, skaterska, punkrockerska, zdaj pa so ti plakati, etikete odvisni od situacije,« pravi sogovornik in dodaja, da so se v teh desetih letih obstoja glede na začetek dodobra izučili te obrti.