KRŠKO IN POTRES

Korona, potres, le še vojne nimamo!

Objavljeno 23. marec 2020 14.15 | Posodobljeno 23. marec 2020 13.02 | Piše: Tanja Jakše Gazvoda

Močan potres z epicentrom pri Zagrebu je prebudil vso Slovenijo. Krška nuklearka je zgrajena na tektonski prelomnici.

Dogodek delovanja Jedrske elektrarne Krško ni zmotil. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
»Najprej se je le malo zamajalo, potem pa je bilo vse huje. Tudi bobnelo je. Kar nekaj sekund je trajalo, čeprav se mi je zdelo, da se čas šteje v minutah, saj je bil občutek res grozen. Zdi se, kot da se je zemlja zarotila proti nam. Najprej koronavirus, ki nas je že zdaj spravil na kolena, pa nas najhuje še čaka. Pa migranti, ki znova tiščijo na našo južno mejo, čaka nas pozeba, ki bo zdesetkala pridelek, zdaj še potres. Le še vojne nimamo,« je nekaj ur po potresu, ki je zbudil vso Slovenijo, razmišljal 64-letni Krčan Marko, eden redkih, ki so se zjutraj mudili zunaj. Psa je namreč peljal na zrak.
image
Evakuirali so tudi porodnišnico. FOTO: Twitter

Kaj pa jedrska elektrarna? Ga je bilo ob tresenju tal kaj bolj strah, glede na to, da živi le kilometer ali dva stran? »V takšnih trenutkih je občutek toliko bolj strašljiv prav zaradi nuklearke, a zaupati moramo strokovnjakom. Ti pravijo, da je elektrarna potresno varna. Drugega, kot da jim verjamemo, nam niti ne ostane,« se nasmehne sogovornik, ki se v klepetu na ostrem vetru spomni celo na 1. december pred 45 leti, ko je predsednik Jugoslavije Tito na mestu današnje nuklearke položil temeljni kamen za atomsko centralo, čeprav je bilo že takrat znano, da spada Posavje, torej tudi Krško, med potresno najbolj ogrožena območja v Sloveniji.

Prav dejstvo, da so jedrsko elektrarno postavili na tektonski prelomnici, in razkrita dejstva, kako šlampasto in nestrokovno se je gradilo elektrarno, že desetletja razburja del javnosti, ki v Krškem polju vidi celo jedrsko grobnico ter potencialno tarčo teroristov.
 

Streslo pet držav


Včeraj, torej v nedeljo, ura je bila 6. in 24 minut, se je močno zatreslo, potres so čutili tudi v Bosni in Hercegovini, na Madžarskem in v Avstriji, in le nekaj minut pozneje je bilo že znano, da je bil epicenter na Hrvaškem, osem kilometrov severno od Zagreba. Prvi sunek je dosegel magnitudo 5,3, sledili so številni popotresni sunki, najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4,4. Strokovnjaki ocenjujejo, da intenziteta, torej učinki potresa, ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
Kar nekaj sekund je trajalo, čeprav se mi je zdelo, da se čas šteje v minutah.


Ta ima 12 stopenj, peta pa označuje močan potres, ko se zgradbe v celoti stresejo, viseči predmeti močno nihajo, majhni se tudi premaknejo.
Žarišče nedeljskega potresa je nastalo na globini 12 kilometrov. Kot so zapisali na spletni strani Agencije RS za okolje, lahko pri nas žarišče nastane vse do globine 30 kilometrov, šibkejši potresi nastanejo tudi na majhnih globinah zelo blizu površja, žarišča močnejših potresov pa nastanejo v globini med 5 in 15 kilometri. Sicer pa je bil občutek groze toliko hujši zaradi dejstva, da je večina ljudi še bila v posteljah in je zato tresenje tal toliko bolj čutila. Pri nas večjih posledic tresenje tal ni pustilo.
 

Nuklearka se ni ustavila


Kot so uro in pol po potresu sporočili z Uprave RS za jedrsko varnost, so potres zaznali tudi merilni instrumenti v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). »Elektrarna še naprej obratuje na polni moči. Osebje elektrarne je ustrezno ukrepalo. Po dosedanjih podatkih ni bilo vplivov na okolje,« je zapisal Igor Sirc, direktor uprave, kmalu zatem pa v sporočilu za javnost zapisal še, da je osebje elektrarne preventivno pregledalo sisteme in opremo. Ugotovili so, da zaradi potresa ni bilo odstopanj ali drugih vplivov na delovanje in opremo, vse deluje normalno. Prav tako na opremi ni bilo alarmov. S tem so v elektrarni zaključili pregled in nadaljujejo obratovanje.
Občina Krško spada v peti, torej najvišji, razred ogroženosti ob potresu, kar pomeni, da je vse območje znotraj območja intenzitete 8 evropske potresne lestvice (EMS).
Potresna odpornost Nuklearne elektrarne Krško bistveno presega zahteve, ki veljajo za klasične zgradbe.


Po oceni strokovnjakov je jedrska elektrarna projektirana in zgrajena tako, da bi brez večjih poškodb morala prestati tudi potres intenzitete 9 EMS. Kot zagotavljajo v Nuklearni elektrarni Krško, je bila ta grajena potresno odporno: »Objekti in sistemi elektrarne so konstrukcijsko zasnovani tako, da zagotavljajo integriteto primarnega hladilnega kroga, zadrževalnega hrama in vseh varnostnih sistemov tudi med in po najmočnejših pričakovanih potresih v tej regiji. Potresna odpornost NEK daleč presega obremenitve, ki izhajajo iz dosedanjih potresov v regiji in bistveno presegajo zahteve, ki veljajo za klasične zgradbe.«

Ida Novak Jerele iz službe za odnose z javnostmi v NEK je pojasnila, da v okviru posodobitev, ki predstavljajo višjo raven jedrske varnosti, zdaj poteka druga od treh faz Programa nadgradnje varnosti, ki izhaja iz obratovalnih izkušenj jedrske industrije po dogodkih na Japonskem leta 2011 in spreminjajočih se razmer v okolju ter je zahteva domače zakonodaje in evropske prakse. »Obseg programa opredeljujejo razširjeni projektni pogoji, ki določajo kombinacije naravnih in drugih nesreč, ki so bolj zahtevne, kot so bile upoštevane ob projektiranju NEK. Izvedene posodobitve bodo zagotovile še dodatno odpornost elektrarne na naravne in druge malo verjetne izredne dogodke,« je še povedala Ida Novak Jerele.
je dosegel najmočnejši potresni sunek v nedeljo zjutraj po Evropski potresni lestvici, ima sicer 12 stopenj.


Najmočnejši potres v bližini Krškega je bil tisti z epicentrom v Brežicah leta 1917 z magnitudo 5,7. Kaj bi se zgodilo, če bi se ponovil? »Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da ker je NEK projektiran za tak potres, torej za potres z magnitudo 5,7, bi ga elektrarna prestala brez posledic za varnost in za okolje. Elektrarna bi se glede na veljavne postopke zaustavila in izvedle bi se vse potrebne preveritve in testiranja pred ponovnim zagonom,« zagotavljajo v NEK. Za samodejno ali ročno zaustavitev elektrarne je potrebnih nekaj sekund – to je čas, ki je potreben za spuščanje kontrolnih palic, ki absorbirajo termične nevtrone, v sredico reaktorja in zaustavitev verižne reakcije. 




Deli s prijatelji