DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
Koliko hrane ste danes vrgli stran?
Samo v Sloveniji na letni ravni zavržemo približno 140.000 ton hrane.
Odpri galerijo
Zavržena hrana, Ljubljana 11. december 2018. FOTO: Matej Družnik
Danes obeležujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Ob tem dnevu posameznike spodbujajo k zavezi, da bodo odgovorno, premišljeno in preudarno ravnali s hrano ter skrbeli, da bo v koših za smeti končalo čim manj še užitne in uporabne hrane.
V zavezi, ki jo lahko podpišejo posamezniki, partnerji vabijo, da vsak tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge informira in spodbuja k zmanjševanju količin zavržene hrane. »Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Proč mečemo ogromne količine neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, saj imamo v razvitih državah svežo in poceni hrano vedno na dosegu roke,« so zapisali partnerji na spletni strani pobude.
Samo v Sloveniji na letni ravni zavržemo približno 140.000 ton hrane, od tega več kot polovico v gospodinjstvih. S slovenskim dnevom brez zavržene hrane zato želijo, kot so izpostavili, slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.
Pobudi se lahko pridruži vsak, ki je predan zmanjševanju obremenitev planeta, ne glede na to, ali gre za posameznika, ustanovo, podjetje ali drugo organizacijo. Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ljudi po svetu, so še zapisali.
Slovenski dan brez zavržene hrane je nastal na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola ter v partnerstvu z Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in podjetjem Tam-tam.
V zavezi, ki jo lahko podpišejo posamezniki, partnerji vabijo, da vsak tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge informira in spodbuja k zmanjševanju količin zavržene hrane. »Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Proč mečemo ogromne količine neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, saj imamo v razvitih državah svežo in poceni hrano vedno na dosegu roke,« so zapisali partnerji na spletni strani pobude.
Samo v Sloveniji na letni ravni zavržemo približno 140.000 ton hrane, od tega več kot polovico v gospodinjstvih. S slovenskim dnevom brez zavržene hrane zato želijo, kot so izpostavili, slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni.
Pobudi se lahko pridruži vsak, ki je predan zmanjševanju obremenitev planeta, ne glede na to, ali gre za posameznika, ustanovo, podjetje ali drugo organizacijo. Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ljudi po svetu, so še zapisali.
Slovenski dan brez zavržene hrane je nastal na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola ter v partnerstvu z Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in podjetjem Tam-tam.
