SLOVO

Ko pogine hišni ljubljenček

Objavljeno 04. maj 2014 19.25 | Posodobljeno 04. maj 2014 19.29 | Piše: Staš Ivanc
Tudi male živali so vredne dostojnega slovesa.
V Mariboru stoji edino pokopališče za male živali pri nas. Foto: Pogrebno podjetje Maribor

Kaj storiti, ko naš zvesti kosmati ali pernati prijatelj pogine? Izguba hišnega ljubljenca je za marsikoga hud udarec in lastniki se včasih težko znajdejo, predvsem pa se želijo od njega dostojno posloviti. V mestu je to lahko kar precejšnja težava. Kako torej ravnati?

Kdaj smemo žival 
zakopati sami

O poginu s čipom označene živali, kot so psi, je treba obvestiti veterinarja, ki zapis o tem vnese v centralni register psov. Če je žival poginila ali so jo evtanazirali v ambulanti, morajo lastniki truplo pustiti tam, razen če so izpolnjeni pogoji za zakop ali kremiranje. Če je poginila doma, pa mora lastnik pogin čim prej prijaviti veterinarsko-higienski službi Nacionalnega veterinarskega inštituta, da truplo odpelje. Odvoza ni treba plačati, saj se v ta namen plačuje pristojbina ob vsakokratnem cepljenju proti steklini.

Zakopavanje je dovoljeno samo, če ljubljenček ni poginil zaradi bolezni, zakopati pa ga moramo dovolj globoko, da ga ne more odkopati drug mesojedec: plast prsti, ki ga pokriva, mora biti debela najmanj pol metra. Pri tem je treba paziti, da ne onesnažujemo podtalnice in ne obremenjujemo okolja, kar pa je v praksi precej težko. Vedno več ljudi se zato ozira po tem, da bi svojega dolgoletnega živalskega prijatelja upepelili.

Dostojen pokop

Pri nas še nedavno ni bilo pogrebne službe, ki bi se ukvarjala s kremiranjem malih živali, zato jih je bilo treba voziti v tujino. Najpogosteje v Avstrijo, kar so znali urediti na veterinarskih postajah, a je postopek prinesel kup birokracije. Pred petimi leti pa so v Sloveniji odprli specializiran pogrebni zavod za male živali Cremona. »Začelo se je leta 2008, ko smo se iz Nemčije preselili v Slovenijo. Naša bokserka je zbolela za rakom in morali smo jo evtanazirati. To smo storili v Nemčiji, ker v Sloveniji nismo imeli možnosti upepeljevanja,« je povedal David Žargi, ustanovitelj Cremone.

In kako poteka postopek? Veterinar stranki pove za Cremono, nakar izpolnita poseben obrazec, ki je hkrati naročilo in pooblastilo, da lahko Cremona v imenu lastnika poginule živali poskrbi za prevoz in kremacijo. Ljubljenčka pripravijo na upepelitev v posebni zaplombirani vrečki, v katero spravijo tudi kremacijsko ploščico s šifro, tako da se tudi po sežigu pepel ne more zamešati in stranka dobi ostanke svojega zvestega prijatelja. »Stoodstotno jamčimo, da bo lastnik dobil pepel živali, ki nam jo je zaupal. V petih letih nismo imeli še nobene pritožbe,« pove Žargi.

Safir iz pepela

Na voljo imajo več kot 200 žar najrazličnejših velikosti in oblik, od razgradljivih do trajnih ali okrasnih, ki so lahko popolnoma unikatne. Največ ljudi želi le pepel za raztros in morda kakšno miniaturno žaro, drugi bi želeli razgradljivo, da jo lahko zakopljejo, tretji bi jo radi imeli doma, nekateri pa se odločijo tudi za popolni pogrebni sprevod, pravi Žargi. Ponujajo še spominske plošče, 3D-graviranje podobe živalce v steklo in izdelavo rubina ali safirja iz pepela.

Na leto imajo od 150 do 200 strank, pri čemer je največ, kar 85 odstotkov, psov. S posebnim vozilom jih odvažajo v krematorij za male živali Aevum v Avstriji. Kdor želi, se lahko odpravi tudi tja in se od svojega prijatelja poslovi v posebni sobi za slovo. Seveda pri Cremoni razmišljajo o lastnem krematoriju, a bi bila naložba tako velika, da bi morali imeti neprimerno več strank kot doslej. »V Sloveniji je sicer dovolj živali, premalo pa je ljudi, ki bi se odločili za kaj takšnega. Res je sicer, da gre tudi za nadstandardno ponudbo in v kriznih časih se nadstandardu marsikdo odpove,« sklene David Žargi.

Zadnje počivališče

V neposredni bližini pokopališča Dobrava je edino pokopališče za male živali v Sloveniji, ki ga je Pogrebno podjetje Maribor uredilo v letu 2007. Pokoplje se lahko pse, domače mačke, domače ptice, male glodavce, terarijske, akvarijske in druge živali, ki jih vzrejamo ali redimo za družbo, rekreacijo, varstvo in pomoč človeku. Grobovi so mali, srednji in veliki, nagrobni spomeniki pa so enotne oblike.

Da žival pokopljete na dobravskem pokopališču, je treba imeti dovoljenje za pokop, ki ga po pregledu poginule živali izda izbrani veterinar. Za prevoz poskrbi lastnik. Po želji naročnika pripravijo tudi pogrebno slovesnost, ki lahko vključuje govore in glasbeno spremljavo. Cena pokopa je odvisna od velikosti živali in vrste pogreba (klasični ali žarni) in znaša od 150 evrov. Minimalna doba najema je pet let, za kar je treba plačati 30 evrov na leto. Doslej so jih pokopali le 42.

 

Kaj se zgodi s trupelci

Čeprav marsikje slišimo, da trupelca hišnih ljubljenčkov sežgejo, ni ravno tako. Če ostanejo pri veterinarju, jih prevzame veterinarsko-higienska služba in jih odpelje v uničenje oziroma predelavo. V kafileriji hišne ljubljenčke skupaj s preostalimi poginulimi in povoženimi živalmi najprej zmeljejo in nato toplotno obdelajo v živalsko moko, ta pa se na koncu uporablja kot nadomestno gorivo v industriji. V sežig gre torej živalska moka, in to kot surovina.

 

Deli s prijatelji