Janša na strani Izraela, Klakočar Zupančičeva udarila po mizi: »To je genocid«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob najnovejšem razvoju dogodkov v Gazi, kjer po izraelski blokadi in silovitih napadih pustoši množična lakota, izrazila ostro obsodbo ravnanj izraelskih oblasti in premierja Benjamina Netanjahuja. V izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih, je poudarila, da je v Palestini v teku genocid in da izraelskemu voditelju sodi mesto pred mednarodnim kazenskim sodiščem.
EU bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom
Evropska unija bo pregledala izvajanje pridružitvenega sporazuma z Izraelom, je po današnjem zasedanju zunanjih ministrov EU napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Med članicami, ki so se zavzemale za pregled sporazuma, ki med drugim vključuje spoštovanje človekovih pravic, je bila tudi Slovenija.
»Kakšen človek moraš biti, da izustiš, da boš dovolil nekaj hrane za izstradano prebivalstvo zaradi praktičnih in diplomatskih razlogov?« se je vprašala Klakočar Zupančič. S tem se je odzvala na izjavo Netanjahuja, ki je dovoljenje za pošiljanje osnovne hrane v Gazo, kjer dva milijona ljudi strada, upravičil z besedami, da bi »podobe lakote« lahko škodile Izraelu na diplomatski ravni.
V napadih, ki jih je 7. oktobra 2023 na jugu Izraela izvedel Hamas, je bilo ubitih približno 1.200 ljudi, večinoma civilistov, približno 250 pa jih je bilo zajetih kot talcev na območju Gaze.
Izrael naj bi od takrat ubil že več kot 61.700 Palestincev, številni med njimi civilisti, opozarjajo nevladne organizacije.
Po podatkih UNICEF-a je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih več kot 17.000 otrok.
Predsednica DZ je nadaljevala, da Netanjahu vodi politiko, ki po njenem mnenju sodi pred mednarodno kazensko sodišče. Njeno ogorčenje ni ostalo le pri besedah – izraelskega veleposlanika ni sprejela, ko je zaprosil za srečanje, prav tako se ni udeležila srečanja predsednikov evropskih parlamentov na Madžarskem, ker je tamkajšnji premier Viktor Orbán pred tem gostil Netanjahuja.
Urška Klakočar Zupančič je svojo izjavo zaključila z besedami, da v svojem ravnanju sledi vrednotam, ki jih ne bo zatajila: »Zato neprestano prosim vse državnike, ki imajo veliko večjo moč v mednarodni politiki, naj ne bodo tiho in naj ukrepajo. Zato, ker so meje, ki jih – ne glede na posledice – nikoli ne bom prestopila. Zato, ker je tako prav.«
Janez Janša meni drugače
»Ne verjamem več v rešitev dveh držav. Po 7. oktobru sem obiskal Izrael. Govoril sem z Izraelci, ki so prej verjeli v rešitev dveh držav, po tem napadu pa nič več. Tam lahko nastopi mir, toda Hamas mora izginiti. Tisti, ki tega ne bodo sprejeli, morajo biti preseljeni nekam drugam. A v Sloveniji niso dobrodošli,« je bil jasen prvak SDS.
S tem je predsednica državnega zbora postala ena najostrejših glasov med evropskimi političnimi voditelji, ki javno in neposredno obsojajo ravnanja izraelske vlade v Gazi.
Humanitarna kriza v Gazi
Po več kot dveh mesecih popolne izraelske blokade v Gazi so oblasti dovolile vstop skromne količine pomoči – prvih devet tovornjakov s hrano za dojenčke, kar so Združeni narodi označili za »kapljo v morje«. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da lakota trenutno ogroža celotno prebivalstvo Gaze.
Ob tem izraelski premier Netanjahu nadaljuje z napovedmi širše vojaške operacije: »Prevzeli bomo nadzor nad celotnim območjem Gaze,« je dejal. Od začetka napadov je bilo ubitih več kot 61.700 Palestincev, številni med njimi civilisti, opozarjajo nevladne organizacije.
Slovenski politični vrh: odločne obsodbe
Kritično se je že pred tem odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je opozorila, da se Gaza pred očmi sveta spreminja v »pokopališče nedolžnih ljudi« in pozvala k takojšnjemu premirju.
Izrael v Gazi vsakih 45 minut ubije otroka. To pomeni, da je vsak dan v povprečju ubitih 30 otrok, navaja UNICEF.
Medtem je svetovna javnost vse bolj glasna. V Haagu se je minuli konec tedna zbralo več kot 100.000 ljudi na protestu proti izraelski politiki v Gazi, ki so ga označili za največjega v zadnjih dveh desetletjih na Nizozemskem. Protestniki, številne nevladne organizacije in človekoljubne skupine so od nizozemske vlade zahtevali, naj ustavi vso podporo Izraelu, dokler ta izvaja blokado pomoči in krši mednarodno pravo.
