IZJEMNA ZGODBA BRATOV REPAR

Ker je proizvajal elektriko, so ga imeli za hudiča (FOTO)

Na srečanju 65 potomcev, ki se veselijo zgodbe o rodbini v knjigi.
Fotografija: V farni cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem jih je sprejel župnik Martin Golob. Foto: Arhiv Stanko Repar
Odpri galerijo
V farni cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem jih je sprejel župnik Martin Golob. Foto: Arhiv Stanko Repar

Izjemno življenjsko zgodbo bratov Franca in Jurija Reparja, njunih prednikov in potomcev sta v knjižni obliki pred kratkim predstavila Stanko in Brigita Repar iz Grosupljega. Družinsko knjigo v samozaložbi s številnimi zemljevidi, fotografijami, podatki, življenjepisi Reparjevih sta obogatila še z rodovnikom. Naslovno stran krasi podoba Javornikove žage z vasjo Jama, pod katero se je podpisal ljubiteljski slikar Martin Blatnik in ki sta jo Stanku Reparju ob jubileju podarila Franc in Marta Repar z Jame pri Dvoru. Knjižno delo sta na srečanju, ki ga je ob Stanku in njegovi ženi Brigiti organizirala sestra Zdenka Vodeb, predstavila 65 potomcem.

Na Javornikovi žagi Foto: Arhiv Stanko Repar
Na Javornikovi žagi Foto: Arhiv Stanko Repar

Od 16. stoletja

Kljub skromnim začetnim podatkom je avtorjema uspelo razvozlati celotno življenjsko zgodbo bratov Repar, poiskati vse njune otroke in razvozlati življenjske zgodbe Jurijevih otrok. »Raziskovala sva po neznanem, zato so se presenečenja vrstila drugo za drugim. Spodbuda za raziskovanje je bila najprej ugotovitev, da bratranci in sestrične o prednikih vemo zelo zelo malo, tako rekoč nič, nato pa skrivnostna življenjska zgodba bratov Repar iz Notranjske, ki sta se poročila s sestrama Zajc iz Žalne pri Grosupljem v drugi polovici 19. stoletja, kar je bil skorajda edini podatek o Francu in Juriju, in da je Franc pokopan v Soteski, Jurij pa na Krki,« je povedal Stanko in dodal, da sta mu bila prvi vir informacij pokojna oče Stanko in očetova sestrična Ana Repar, poročena Može.

Največ podatkov, ki sta jih zbirala dobrih devet mesecev, sta našla prek spleta v Nadškofijskem arhivu Ljubljana (krstne, mrliške in poročne knjige ter knjige faranov oziroma župljanov), veliko je bilo tudi fizičnega brskanja po arhivu. Pri iskanju prednikov Franca in Jurija sta si pomagala z aplikacijo MyHeritage, na kateri imata izdelano celotno družinsko drevo, ki zdaj zajema 280 ljudi.

Z družinskega slavja Franca Reparja pred dvajsetimi leti (z desne Boža in Franc Obštetar, Brigita in Stanko Repar, avtorja knjige) Foto: Slavko Mirtič
Z družinskega slavja Franca Reparja pred dvajsetimi leti (z desne Boža in Franc Obštetar, Brigita in Stanko Repar, avtorja knjige) Foto: Slavko Mirtič

Rod Jurija Reparja izhaja iz Cerknice oziroma odmaknjenega naselja Reparje, kjer pa ni nobenega prebivalca več s tem priimkom. Še danes hiša na naslovu Reparje 1 nosi ime Reparjevi, pred njo pa stoji kamen iz nekdanjega Reparjevega mlina. Že v urbarju Nadliškega gospostva z začetka 16. stoletja sta omenjena Matija in Jernej Repar. Z vztrajnim iskanjem sta odkrila rojstni kraj Jurijevega deda s hišnim imenom Reparček, v vasi Kranjče, s hišno številko 7, ter podatke o krstu in porokah prednikov pradeda v župnijski cerkvi sv. Vida nad Cerknico.

Spominska fotografija z župnikom Martinom Golobom, Stankom Reparjem (levo) in sorodniki Foto: Arhiv Stanko Repar
Spominska fotografija z župnikom Martinom Golobom, Stankom Reparjem (levo) in sorodniki Foto: Arhiv Stanko Repar

Matija Repar in Lucija Kerzič sta po poroki nekaj let živela v Begunjah pri Cerknici ter se preselila v vas Bezuljak, Jurij je imel takrat štiri leta. Po očetovi smrti leta 1865 sta brata Jurij in Franc prišla k lesnemu trgovcu Javorniku na Žalno, ki je imel v lasti veliko kmetijo, nato gostilno, mlin in žago. Vas Krka, Žužemberk, Soteska in Sela pri Dolenjskih Toplicah so bili kraji ob reki Krki, kjer je Jurij živel in delal z družino v različnih obdobjih, po letu 1885 in do smrti leta 1903, Jama pri Dvoru pa kraj, kjer je živela družina Jurijevega sina Franca od leta 1928.

Sila iznajdljiv

»Omeniti je treba oba brata, Franca in Jurija. Oba sta bila z mlinarstvom in žagarstvom povezana od otroštva, saj sta izhajala iz Notranjske, kjer je bilo na Cerkniščici in njenih pritokih ogromno mlinov in žag. Imela sta številno družino, pri delodajalcu Javorniku sta bila zelo cenjena, vse do smrti sta delala kot delovodji na žagi, Franc v Soteski, Jurij na Krki. Družina Javornik, ki je dejavnost razširila na Krko, Jamo pri Dvoru in v Sotesko, kjer so imeli v najemu žago ter mlin od kneza Auersperga, je z bratoma Repar našla zanesljiva in izkušena delavca in pozneje tudi vodje svojih žag,« še dodata.

Franc je bil sila podjeten in iznajdljiv. V tistih časih so si ljudje svetili s trskami pa tudi karbidovkami in svečami, ki so bile pravo razkošje. Po potrditvi Javornika in pristanku za izvedbo je naredil načrt in vse prenose napeljave vodnega pogona dinama za enosmerni tok, ki so mu ga poslali sorodniki iz Amerike. Na jesen 1908 so pridobitev prikazali širši javnosti. Na ogled so prišli peš in z vozovi številni radovedneži z vse Dolenjske.

Naslovnico knjige krasi Javornikova žaga na Jami, kjer je delalo in živelo več rodov Reparjevih. Foto: Slavko Mirtič
Naslovnico knjige krasi Javornikova žaga na Jami, kjer je delalo in živelo več rodov Reparjevih. Foto: Slavko Mirtič

Nihče ni hotel zamuditi tega pomembnega dogodka, kako mojster Repar dela elektriko. Ko se je dodobra stemnilo, je pognal vodno kolo, takrat so zasvetile vse žarnice, razobešene po žagi in mlinu, množica je bila vzhičena in navdušena ob dogodku, ki je zaznamoval neko novo obdobje. Ljubiteljski igralec in poznavalec lokalne zgodovine v kraju Tone Virant je v Dolenjskem listu ob stoti obletnici dogodka zapisal, da je bil Franc Repar mojster, ki je znal narediti elektriko in za katerega so »stare ženice mislile, da je povezan s samim hudičem«, a ga številne generacije niso pozabile, saj v tistih časih celo večja mesta niso imela elektrike.

7 let v ujetništvu

Žal se je mojster Repar ob merjenju novega soteškega jezu prehladil in je čez dve leti, v starosti 62 let, umrl. Pokopan je v grobu družine Volf, v katero se je poročila njegova hči Ana. Na cerkvenem obzidju pokopališča v Soteski nanj spominja nagrobna plošča z napisom: Tukaj počivata Franc Repar, žagarski delovodja in njegov sin, Alojz Repar, star 24 let. Naj v miru počivata. Žena Marija.

Nagrobna plošča Reparja, ki je delal elektriko v Soteski. Foto: Slavko Mirtič
Nagrobna plošča Reparja, ki je delal elektriko v Soteski. Foto: Slavko Mirtič

»Anton Repar, sin Franca, je skupaj z ženo Klementino poskrbel za mamo Marijo, ki je umrla in bila pokopana leta 1942 na dvorskem pokopališču. Anton je bil delovodja na Javornikovi žagi na Jami pri Dvoru, tudi on je imel izjemno žilico za elektriko. Bil je vojak v prvi svetovni vojni in bil sedem let v ujetništvu, doma so štirikrat brali mašo zadušnico, ker so bili prepričani, da ga ne bodo več videli,« je dejal Stanko, ki je skupaj z ženo Brigito zaslužen za ohranitev spomina na prednike z opisom razmer v času in prostoru, v katerem so živeli.

Družina Franca in Marije Repar Foto: Arhiv Franc Repar
Družina Franca in Marije Repar Foto: Arhiv Franc Repar

»Gotovo jim ni bilo lahko, nasprotno, bilo jim je izjemno težko, na trenutke tudi zelo kruto. A je rod preživel in živi še danes in bo živel. Jurijevi otroci so imeli težko življenje. Zgodaj so ostali brez staršev. Podobna zgodba se je ponovila eno generacijo kasneje v družini njegovega sina Franca in njegove žene Marije

Potomci Jurija Reparja in sina Jožeta živijo v Sloveniji in Argentini. V Sloveniji živijo potomci sina Franca. Na Jami pri Dvoru še živi 70-letni (v uvodu omenjeni) Franc Repar, ki je potomec obeh, Franca in Jurija. Franc je njegov praded po mamini strani, Jurij pa po očetovi.

Delovodja Anton Repar z ženo Klementino in hčerko Božidaro Foto: Arhiv Franc Repar
Delovodja Anton Repar z ženo Klementino in hčerko Božidaro Foto: Arhiv Franc Repar

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije