Ker je pomagal ženi, so Rafaela ekonomsko ubili

SLOVENSKA BISTRICA – Kako malo manjka, da se običajno življenje povprečnega človeka obrne na glavo, dokazuje primer 66-letnega Rafaela Mallyja iz Slovenske Bistrice. »Po 38 letih delovne dobe v velenjskem rudniku in treh v Nemčiji sem ostal brez dela, prijavil sem se na zavod za zaposlovanje, kjer sem prejemal približno 500 evrov nadomestila in okoli sto evrov za invalidnost tretje kategorije, sem namreč hud epileptik. Ker pa je za moje zdravje dobro, da sem v stiku z ljudmi, sem na podlagi volonterske pogodbe (za prostovoljno in neplačano delo, op. ur.), ki sem jo z ženo sklenil 1. avgusta 2009, pomagal v lokalu Bar Barbi, torej v lokalu svoje žene,« obupan svojo pripoved začne Mally. Tri tedne pozneje je pod drobnogled lokal vzel tržni inšpektor in v zapisniku med drugim navedel, da je v lokalu pomagal mož lastnice. »Volonterske pogodbe ni želel upoštevati, o tem ni niti besedice v zapisniku,« navaja Mally.

Po 38 letih dela v velenjskem rudniku in treh v Nemčiji ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev.

Pomoč ženi je delo na črno

Dva meseca po nadzoru, 27. oktobra 2009, je Rafaelova žena Gordana Mally prejela vabilo na razgovor na tržni inšpektorat. »Niti tam moje volonterske pogodbe niso želeli upoštevati, temveč so me obravnavali kot nekoga, ki dela na črno in ki se je pogodbe spomnil pozneje. Žena je na tem sestanku enako pogodbo predložila tudi za natakarico, zanjo je veljala, zame pa ne,« razloži Mally in opozori na neenakost pred zakonom. Življenje se mu je začelo podirati kot domine.

Na podlagi ugotovitve tržne inšpektorice, da torej dela na črno, ga je Zavod RS za zaposlovanje 2. februarja 2010 z odločbo prenehal voditi v evidenci oseb, prijavljenih na zavodu. Še več, trdi Ludvik Poljanec, Mallyjev pooblaščenec v sodnih zadevah, zavod mu je z odločbo 10. februarja 2010 ustavil izplačevanje nadomestila za nazaj. »Zavod je spremenil pogoje za nazaj, in sicer za štiri mesece, kar je v nasprotju s 155. členom ustave, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Zavod je od njega terjal tudi povrnitev preplačanih sredstev v znesku 2965 evrov, ne zavod za zaposlovanje ne zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa kot državni instituciji nista speljala nobenih postopkov po zakonu o splošnem upravnem postopku. Gre za ekonomski uboj človeka,« trdi Poljanec.

»Brez zaslišanja in ne da bi slišali mojo plat zgodbe ter upoštevali moje dokaze, sem bil izbrisan iz evidence na zavodu za zaposlovanje!« je ogorčen Mally. Kmalu bo 10 let, odkar je ekonomsko odvisen od žene in hčerke, ki je bila v času spornih dogodkov mladoletna. Meni, da je imel inšpektorat možnost, da bi mu izrekel opomin oziroma opozorilo, a so se odločili za skrajni korak, »ki je absolutno vplival na moje življenje oziroma preživljanje, predvsem pa na zdravje«. Zdaj čaka na operacijo kolka, njegovi kolegi pa so že deset let v pokoju.

Mally se je na odločbo pritožil in izpostavil volontersko pogodbo, ki je zavod ni želel upoštevati, a neuspešno, zato je vložil tožbo na delovno in socialno sodišče.«Na vseh stopnjah sem izgubil, celo do ustavnega sodišča sem šel,« razočarano pripoveduje.

Eno leto brez odgovora

Desetega decembra 2011 je na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslal vlogo za starostno upokojitev. »Ker v enem letu nisem prejel nobenega odgovora državnega organa, sem 7. novembra 2012 s pooblaščencem odšel tja osebno in 14. decembra 2012 so izdali odločbo, da nimam pravice do starostne pokojnine, ker ne izpolnjujem pogojev.« Mallyju ni preostalo drugega, kot da vloži odškodninsko tožbo zoper državo oziroma ministrstvo za delo.

»Pravdni oddelek okrožnega sodišča je v 27 minutah, ne da bi zaslišal predlagani priči in s tem, da so ga prekinili pri 3. točki od desetih, o katerih je želel izpovedati, zadevo zaključil,« je ogorčen pooblaščenec Poljanec. Mally je od države za materialno in nematerialno škodo zaradi nekorektnega postopka in nezakonitega izbrisa iz evidence brezposelnih oseb zahteval 1,882.700 evrov, sodišče pa je njegov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. »27. junija je tožnik vložil laično pritožbo, nato pa se je odločalo o taksni oprostitvi za plačilo takse za postopek s pritožbo, tožnik pa je bil pozvan k dopolnitvi pritožbe, saj en izvod ni bil podpisan,« nam je pojasnila predsednica mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec in dodala, da je bila pritožba 22. oktobra poslana toženi stranki v odgovor. Pravda še ni končana.