Kdo in za kaj bo dobil 20 državnih milijonov

LJUBLJANA – Minister za infrastrukturo Republike Slovenije Peter Gašperšič je na preizkušnji mandata in pod pritiskom 20 milijonov evrov. Po eni strani tvega, da z zavrnitvijo aneksa k pogodbi za gradnjo digitalnega radijskega sistema GSM-R na kolena spravi slovensko tehnološko družbo Iskratel, po drugi strani pa ima s podpisom pravni problem z argumentacijo tega morebitnega dejanja. K temu, da se je znašel v tem položaju, so mu pomagali prav v njegovih podrejenih državnih subjektih, kot so družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., in Slovenske železnice.

Posel na ključ za 117 milijonov

Za kaj gre? Ministrstvo za infrastrukturo je maja 2013 izdalo odločitev o izboru izvajalca digitalnega radijskega sistema (GSM-R) v vrednosti 117 milijonov evrov brez DDV. Posel je dobil konzorcij Iskratel in GH Holding. To je bil drugi razpis, saj prvi ni bil uspešen. V prvem, neuspelem razpisu je za isti posel zmagovalec podal 20 milijonov evrov višjo ponudbo. Če gre za isti posel v enakem obsegu in če je v razpisni dokumentaciji zapisano, da gre za posel – poenostavljeno rečeno – na ključ, zakaj je bil na prvem razpisu 20 milijonov višji? Ki jih bodo v drugo očitno pobrali na način, ki spada med najmanj sprejemljive – z razvpitimi aneksi. Natančnega in argumentiranega odgovora na vprašanje, zakaj bo država Slovenija kranjskemu Iskratelu in GH Holdingu morebiti plačala 20 milijonov več, ne pozna nihče. Kot tudi tega ne, kako je lahko slovenski tehnološki prvak Iskratel skupaj s partnerji v tako kratkem roku (odločitev za prvi razpis je bila decembra 2012, torej pol leta prej) podal tako znižano ponudbo.

Argumentacija 
na trhlih temeljih

Na naša vprašanja, zakaj se pripravlja aneks k pogodbi, če je ta z razpisno dokumentacijo predvidena na ključ, in zakaj prav za znesek v višini 20 milijonov evrov na Direkciji RS za infrastrukturo odgovarjajo, da »ni zajet v klavzuli 'skupaj dogovorjena cena', ampak predstavlja dve postavki, ki sta določeni s klavzulo 'cena na enoto' in se obračunavata na podlagi dejansko opravljenih izmer po cenah/km oziroma na podlagi dejansko opravljenih del po računih upravljavca določena plačila natančno vezana na enoto (na primer za kilometre kablov, ki so bili dejansko položeni).«

Povedano drugače: Odgovorni v DRI in DRSI želijo utemeljiti 20-milijonsko klavzulo k pogodbi s povečanim številom kilometrov kablov, za katere bi izvajalec pravzaprav moral vedeti ob oddaji ponudbe, pa je to pri izdelavi projektne dokumentacije naročnik napačno ocenil. Po mnenju pravnih strokovnjakov, ki ne želijo biti imenovani, gre lahko pri taki pavšalni argumentaciji najmanj za sume, ki imajo podlago v kazenskem zakoniku.

Zaplet brez srečnega konca

Eden pomembnejših poudarkov, če že ne najpomembnejši, pri tem javnem razpisu oziroma poslu, ki med drugim omogoča finančno preživetje Iskratelu, je bilo torej to, da pogodba zajema izvedbo projekta GSM-R ter tudi morebitna presežna in manjkajoča dela ter vrednost nepredvidenih del, za katera je izvajalec ob sklenitvi del vedel ali bi moral vedeti.

Drugi poudarek pri tem razpisu, ki je hkrati temelj zapleta, pa se skriva v pogodbi med naročnikom in izvajalcem. Naročnik (država) je namreč v svojem imenu pooblastil tako DRI kot SŽ, da naročata po tej pogodbi še druga naročila. SŽ je tako naročal obnovitve objektov kar iz naslova sklada kohezijskih sredstev, ki financira ta projekt, DRI pa je v imenu naročnika vse to spremljal in potrjeval.

Zdaj se na Gašperšičevem ministrstvu na eni strani sprašujejo, za kaj morajo podpisati aneks za 20 milijonov evrov, pri čemer v razpisni dokumentaciji lepo in jasno piše, da je pogodba na ključ in ne predvideva dodatnih stroškov, na drugi strani pa argumentacija izvajalcev ter nadzornikov (SŽ in DRI) nikakor ne zdrži pravne presoje in dejstev v naravi.