ŠOKANTNO OPOZORILO

Katastrofalna napoved za Slovenijo: »Zelo hudo bo«

Temperatura v Sloveniji bi se lahko dvignila za šest stopinj, kar bi pomenilo, da bi imeli v delih države po najmanj 30 stopinj Celzija dva meseca skupaj.
Fotografija: Če se uresničijo najhujši scenariji, tudi v Sloveniji takšni prizori ne bodo nič nenavadnega. FOTO: Mike Hutchings, Reuters
Odpri galerijo
Če se uresničijo najhujši scenariji, tudi v Sloveniji takšni prizori ne bodo nič nenavadnega. FOTO: Mike Hutchings, Reuters

Novo poročilo Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN, velja za najresnejše opozorilo doslej, da svetu in človeštvu grozijo katastrofalne naravne nesreče. Po najslabšem scenariju človeštvo kmalu čakajo še hujšo požari in poplave, napovedujejo ekstremne plime, ubijalske vročinske valove, povprečna temperatura bi se do leta 2060 lahko dvignila tudi za 2,6 stopinje Celzija. Katastrofa grozi tudi Sloveniji, preverili smo, kaj nas čaka.

»Res gre za resno opozorilo znanosti, saj to poročilo predstavlja pet možnih scenarijev razvoja družbe in pa seveda s tem tudi razvoja podnebja,« o poročilu IPCC pravi Lučka Kajfež Bogataj, profesorica klimatologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in članica IPCC. Dodaja, da je med temi scenariji tudi zelo črn, po katerem bi se globalna temperatura lahko dvignila za vsaj štiri stopinje. To bi za kontinente oz. za Evropo pomenilo tudi sedem in več stopinj. Seveda pa so možni tudi izidi, da se podnebje ne segreje več kot za dve stopinji, »a pri tem moramo upoštevati, da se je planet za eno stopinjo že ogrel. Pa tudi dve stopinji v povprečju za Slovenijo že pomenita več kot tri stopinje.«

Za Slovenijo že dandanes podnebne spremembe pomenijo več ekstremnega vremena, hujše nalive, več suš, daljše in pogostejše vročinske valove, pravi klimatologinja. »Vidimo, da se nam najbolj ogrevajo poletja in tako bo tudi v prihodnje. Obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita. Padavinske spremembe niso bile tako izrazite, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje,« je povzela, kako se že sedaj v Sloveniji čutijo podnebne spremembe.


Ekstremna poletja, manj snega po nižinah


Lučka Kajfež Bogataj. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Lučka Kajfež Bogataj. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
»Pri globalnem ogrevanju za dve stopinji Celzija v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli tri stopinje Celzija, kar pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala. Že v naslednjih dveh desetletjih se bo število dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija v nižinah Slovenije povečalo za do 11 dni. Pozimi bo padavin verjetno več, vendar jih bo zaradi višjih temperatur pod 1000 metri manj padlo v obliki snega,« pravi Kajfež Bogatajeva.

Zelo hudo pa bo, če ne zmanjšamo dovolj izpustov, opozarja. Temperatura v Sloveniji se lahko dvigne za skoraj šest stopinj Celzija. »Poleti to pomeni, da bomo imeli več kot en mesec dni temperature nad 30 stopinj Celzija, ponekod pa tudi več kot dva meseca. Tudi vodni krog, tako padavine kot izhlapevanje se bo močno spremenil. Več padavin bo v obliki močnih nalivov,  ob manj snega se bo nevarnost obsežnih poplav pozimi močno povečala. Podaljšala pa se bodo sušna obdobja poleti in okrepili se bodo kratkotrajni nalivi. In tu je še dvigovanje morske gladine. Ta se je že dvignila že za okoli 20 centimetrov in se trenutno dviguje za skoraj štiri milimetre na leto.



V Sloveniji se je od leta 1960 morska gladina dvignila za 10 centimetrov in se v zadnjih letih dviguje za pet milimetrov na leto, nam je še povedala klimatologinja. Do konca 21. stoletja se bo v svetovnem povprečju predvidoma dvignila za vsaj pol metra, bo pa ta dvig regionalno precej različen, a na slovenski obali verjetno ne bo posebej močno odstopal od globalnega povprečja. To pomeni probleme tako za Luko Koper, Strunjanske in Sečoveljske soline, pa tudi za skoraj vse turistične in druge objekte na obali, poudarja. »Skratka – Slovenija je vremensko ranljiva že brez podnebnih sprememb. Malo zaradi naše lege in zaradi razgibanega reliefa. Podnebne spremembe pa bodo to ranljivost močno povečale. Zato je smiselno dvoje – sodelovanje pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in prilagoditveni ukrepi na novo podnebje.«
image_alt
Klimatologinja: Covid ni nič v primerjavi s tem, kar nas čaka zaradi uničevanja narave

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas