Kamenčki prijaznosti tistim, ki skrbijo za dementne (FOTO)
»Ob gledanju posnetka, ki je zakrožil po spletu (ko zaposlene pretepajo varovanko doma z demenco, op. a.), me je močno stisnilo pri srcu, spomnila sem se neprimernega vedenja, ki sem mu bila priča v domu za starejše, v katerem je bila moja sedaj že pokojna babica. Grozno. A kljub temu se mi zdi pomembno poudariti, da niso vsi zaposleni enaki, niso vsi slabi,« pravi 40-letna Danijela Horvat Samardžija, višja predavateljica na pedagoški fakulteti v Kopru.
Sogovornica je namreč tudi predana humanitarka. Pred časom je organizirala dobrodelno akcijo Mehek objem, ki tolaži srce, v kateri se je zbralo 978 plišastih igrač, ki so jih razdelili v 22 domov za starejše po Sloveniji, pa tudi akcijo zbiranja likovnih potrebščin za starejše, da lahko s pomočjo likovnih terapevtov izvajajo likovne delavnice, njena tokratna dobrodelna nota pa je namenjena tistim, ki za te ljudi skrbijo.
»Demenca je postala prava epidemija sodobnega časa, ki kroji življenje vse več ljudi. Zato je izjemnega pomena, da o tej bolezni začnemo govoriti, da se jo naučimo prepoznavati, da se naučimo živeti z njo. Poznavanje demence ni pomembno le za svojce obolelih, ampak za celotno družbo,« pravi sogovornica in pojasnjuje, da se razumevanje starosti, staranja, bolezni (demence) začne v otroštvu, pri tem pa imajo zelo pomembno vlogo vzgojitelji in učitelji.
Pod stresom
Prizadene pa tudi zaposlene na varovanih oddelkih za osebe z demenco. Ena od raziskav, pravi, je pokazala, da delovno okolje, povečan obseg dela v primerjavi z delom z drugimi stanovalci in značilnosti stanovalcev z napredovano demenco vplivajo na stres zaposlenih, njihovo motivacijo za delo, njihovo izgorevanje, njihovo osebno zdravje, ki privede do povečane odsotnosti z dela, na njihove odnose z drugimi.
Poznavanje demence ni pomembno le za svojce obolelih, ampak za celotno družbo.
»Osebe z demenco na neki točki namreč postajajo vedenjsko vedno bolj težavne, s svojim vedenjem začnejo ogrožati sebe in druge. Vznemirjenost izražajo na različne načine, denimo kot nemir, ponavljanje kretenj, korakanje, pa tudi kot napadalno vedenje, ki se kaže kot prerivanje, udarjanje, brcanje, grizenje. Zaposlenim na varovanih oddelkih za osebe z demenco ni lahko, moramo razumeti,« pravi Horvat Samardžijeva in dodaja, da k vsemu prispeva tudi pomanjkanje kadra, vedno več zadolžitev. »A čeprav jim ni lahko, nasilje, ki ga nekateri izmed njih izvajajo nad osebami z demenco, ni opravičljivo,« se dotakne tudi grozljivega videa, ki je pred dnevi zakrožil po spletu. Seveda niso vsi zaposleni enaki, niso vsi slabi.
Demenca je epidemija sodobnega časa, ki kroji življenje vse več ljudi. V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih približno 34.000 oseb z demenco, v Evropi več kot deset milijonov, na svetu pa okrog 49 milijonov. Za vsako izmed njih skrbijo v povprečju tri osebe. Do leta 2040 naj bi se, kot napovedujejo projekcije, število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje, poudarja sogovornica.
»Da zaposlenim polepšam dan, da jim dam vedeti, kako pomembni so, kako pomembno je njihovo delo, sem se odločila, da letos ob mednarodnem dnevu prijaznosti kamenčke prijaznosti, ki so bili izdelani v sklopu Humanitarčkovega vseslovenskega gibanja naključne prijaznosti, v katerem sodelujem že nekaj let, namenim njim, saj s svojim delom pomembno prispevajo k izboljševanju kakovosti življenja ljudi z demenco v domovih za starejše,« pravi sogovornica. Na vabilo se je odzvalo veliko srčnih posameznikov, nastali so 203 kamenčki prijaznosti. »Vsak izmed njih je bil izdelan z mislijo na njegovega novega lastnika, na to, da mu polepša dan, da mu da vedeti, kako pomemben je,« poudarja Horvat Samardžijeva. Kamenčki so že našli svoje lastnike – zaposlene v 11 domovih za starejše po Sloveniji, med njimi šest domov na Primorskem.
