NEVARNE RAZLIČICE VIRUSA
Kako zelo nas mora skrbeti? Slovenski strokovnjak pojasnjuje
Angleška različica je bolj nalezljiva, nekatere druge so nevarne zaradi mutacije v virusnem proteinu S.
Odpri galerijo
Nove različice virusa bi lahko ponovno pripeljale do eksponentne rasti okužb. FOTO: Blaž Samec
Pred skoraj letom dni so v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z virusom sars-cov-2. Virus je nekaj mesecev prej svoj globalni pohod, ki je prinesel ne le številne smrtne žrtve, ampak predvsem ohromitev življenja, začel na Kitajskem. Med širjenjem po svetu pa je virus začel mutirati, pojavljati so se začele različice, nekatere nevarnejše, prišle so tudi že v Slovenijo. Pri nas so najprej potrdili britansko različico, ki je na Otoku pred meseci povzročila drugi val, pred tednom dni so potrdili južnoafriški sev, včeraj pa je prišlo v javnost, da imamo tudi primere nigerijske različice. Zaradi vseh teh različic je premier Janez Janša celo omenil možnost, da bi se ponovno ustavilo javno življenje v Sloveniji.
Zakaj so te različice novega koronavirusa tako nevarne in ali nas mora skrbeti, da so jih odkrili tudi v Sloveniji? Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je pojasnil, da so nekatere različice virusov nevarnejše. T. i. angleška različica je zelo nevarna za širjenje epidemije, ker so zaznali za 30 do 50 odstotkov več okužb, in za njeno zadrževanje ne zadoščajo ukrepi, s katerimi smo dosegali počasen padec okužb v januarju.
»Druga skupina različic (južnoafriška, brazilska, nigerijska, newyorška) pa je nevarna zaradi mutacije v virusnem proteinu S, s katerim se pritrdi na človeške celice. Ta mutacija zmanjša učinkovitost nevtralizacije virusa s protitelesi proti izvorni vuhanski različici, na osnovi katere so narejena vsa obstoječa cepiva. Torej nevtralizacija virusa je manj učinkovita, ni pa popolnoma preprečena. Rezultat je, da cepiva slabše zaščitijo proti pojavu bolezni, še vedno pa zelo učinkovito preprečijo hujši potek bolezni. Razlog je tudi v dejstvu, da cepiva sprožijo poleg protiteles tudi celično imunost, katere mutacije prisotne v novih različicah virusa ne zmanjšajo,« je slovenski strokovnjak pojasnil, zakaj takšna zaskrbljenost glede teh različic virusa.
Vdor južnoafriške in drugih različic je bil ob odprtem pretoku ljudi po mnenju Jerale le vprašanje časa. Pravi, da se je treba resno angažirati in, kolikor se da, preprečiti širjenje teh različic, vsaj dokler so prisotne le v manjšem obsegu: »Na ta način lahko vsaj zamaknemo rast okužb za nekaj tednov in morda celo mesecev do časa, ko bo večji delež populacije precepljen.« Več proizvajalcev je že pripravilo prilagojene oblike cepiva in jih začenjajo testirati. Te oblike cepiva bodo najbrž odobrena po skrajšanem postopku, zelo verjetno še do jeseni.
V Sloveniji že v začetku februarjaSodelavec sledilnika covida 19, ki je prvi javnost obvestil o t. i. nigerijske različice v Sloveniji, je objavil, da je bila južnoafriška različica v Sloveniji že 9. februarja, še prej, preden so jo odkrili pri mariborskem zdravniku. Dodal je še, da je je primerov nigerijske različice že najmanj sedem.
Roman Jerala meni, da bi imeli lahko cepivo, prilagojeno za nove različice, do jeseni. FOTO: Dejan Javornik
»Druga skupina različic (južnoafriška, brazilska, nigerijska, newyorška) pa je nevarna zaradi mutacije v virusnem proteinu S, s katerim se pritrdi na človeške celice. Ta mutacija zmanjša učinkovitost nevtralizacije virusa s protitelesi proti izvorni vuhanski različici, na osnovi katere so narejena vsa obstoječa cepiva. Torej nevtralizacija virusa je manj učinkovita, ni pa popolnoma preprečena. Rezultat je, da cepiva slabše zaščitijo proti pojavu bolezni, še vedno pa zelo učinkovito preprečijo hujši potek bolezni. Razlog je tudi v dejstvu, da cepiva sprožijo poleg protiteles tudi celično imunost, katere mutacije prisotne v novih različicah virusa ne zmanjšajo,« je slovenski strokovnjak pojasnil, zakaj takšna zaskrbljenost glede teh različic virusa.
Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je poobjavil čivk o tem, da »protitelesa niso edina zaščita, ki jo imamo pred virusi. Pomemben del tvori tudi celični imunski odziv. Prve raziskave kažejo, da ga vse te nove različice ne prizadanejo preveč. Celični imunski odziv oblikujemo tako po preboleli okužbi kot tudi po cepljenju. Vse bo okej.«
Vdor južnoafriške in drugih različic je bil ob odprtem pretoku ljudi po mnenju Jerale le vprašanje časa. Pravi, da se je treba resno angažirati in, kolikor se da, preprečiti širjenje teh različic, vsaj dokler so prisotne le v manjšem obsegu: »Na ta način lahko vsaj zamaknemo rast okužb za nekaj tednov in morda celo mesecev do časa, ko bo večji delež populacije precepljen.« Več proizvajalcev je že pripravilo prilagojene oblike cepiva in jih začenjajo testirati. Te oblike cepiva bodo najbrž odobrena po skrajšanem postopku, zelo verjetno še do jeseni.
