Predstavitvena informacija

Kako pripraviti martinovo pojedino malo drugače

Spet je tu čas, ko iz vrtov in sadovnjakov pobiramo še zadnje pridelke ter vrtove in polja pripravljamo na zimo. Sezono zaokroži eden najbolj priljubljenih praznikov, martinovo, ki ima tudi pri nas dolgo tradicijo.
Fotografija: FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images

Martinovo praznujemo na god svetega Martina, 11. novembra, praznovanje pa traja od nedelje pred njim do nedelje po njem. Tako na prostem kot v domovih in gostiščih se zvrstijo kulinarično obarvani dogodki, ki vsakokrat pritegnejo množice ljudi.


Legenda o svetem Martinu

In kdo pravzaprav je ta svetnik, čigar god, ki naj bi sovpadal z datumom njegovega pogreba, tako veselo praznujemo že več stoletij? Rojen je bil v Panoniji, današnji Madžarski, v 4. stoletju, ko je svetu še vladal rimski imperij in so ljudje častili poganske bogove, ki jih je postopoma zamenjevalo krščanstvo. Martin naj bi želel postati puščavnik, a ga je oče poslal v vojsko, s katero je odpotoval v Galijo, današnjo Francijo. Tam naj bi prezeblemu beraču ponudil svoj plašč, s čimer je izkazal svojo dobroto in širokosrčnost. Ko je pozneje le zašel v duhovniške vode, naj bi se skrival med gosmi, ko so mu ponujali škofovsko službo, ki je zaradi skromnosti ni želel sprejeti.

FOTO: Getty Images
FOTO: Getty Images

Zakaj praznujemo martinovo

Gosi so Martina izdale z gaganjem. Naposled je službo le sprejel, v zgodovino pa se je zapisal zaradi svoje neizmerne dobrote in ponižnosti. Dandanes velja za zavetnika vina in vinarjev. Njegov praznik sovpada z ocenjevanjem letine ter preobrazbo mošta v vino in naj bi nadomestil poganska praznovanja in daritve bogovom za dobro letino. Mize se šibijo od mesa (zlasti perutnine, kot je gos ali raca, v kombinaciji z mlinci), vina in sezonskih pridelkov (jabolka, kostanji, kutine, rdeče zelje). Posebno mesto na jedilniku ima prav gos, ki se je menda tam znašla za kazen, ker je izdala Martina. Pri nas je ta praznik v vsaki vinorodni deželi praznujejo drugače.

Recept za martinovo gibanico
 
Sestavine Za testo:
  • 500 g moke
  • 20 g kvasa
  • 3 žlice sladkorja
  • 50 g masla
  • 2 rumenjaka
  • 3 dl mleka
  • 0,5 dl belega vina
  • 1 žlička soli
  • Za nadev:
  • 600 g skute
  • 400 g kisle smetane
  • 4 jajca
  • 1 vaniljev sladkor
  • 100 g rozin
Za preliv:
  • 300 g kisle smetane
  • 1 jajce
  • 1 žlico masla za namestitev pekača
 

Iz sestavin za testo zamesimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati pol ure. Sestavine za nadev v posodi premešamo. Vzhajano testo razvaljamo v velikost, ki je nekoliko večja od pekača, in nadevamo z nadevom. Robove zavihamo čez nadev in gibanico prelijemo s prelivom.

Gibanico pečemo v pečici, ogreti na 200 °C, 30 minut. Nekoliko jo ohladimo in pred postrežbo posujemo s sladkorjem v prahu.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije