UPOKOJENCI
Kako naj črpam privarčevana sredstva po upokojitvi
Kako ravnati s privarčevanimi sredstvi ob upokojitvi? Kako črpati prihranke?
Odpri galerijo
Da bi lažje nadzorovali celoten finančni tok, imejte najmanj pet odstotkov sredstev likvidnih na bančnem računu in si iz naslova teh prihrankov izplačujte mesečno rento. Foto: Shutterstock
Odgovor
Postavili ste zelo dobro vprašanje, saj mu skoraj nihče ne posveča pozornosti, dokler se ne upokoji. Obstaja vsaj toliko strategij za črpanje sredstev po upokojitvi kot strategij, ki nas pripeljejo do teh prihrankov. Oprimo se najprej na pravilo štirih odstotkov, ki pravi, da za brezskrbno črpanje sredstev lahko porabite štiri odstotke prihrankov letno. Pri taki dinamiki naj bi prihranki zadostovali za še najmanj 30 let življenja po upokojitvi. A tukaj govorimo o le štirih odstotkih, medtem ko 96 odstotkov prihrankov ostane nedotaknjenih. Zato je tudi v dobi po upokojitvi smotrno razmisliti o strategiji, s katero bodo ta sredstva vsaj ohranjala svojo vrednost, za kar bi potrebovali povprečno letno rast v višini dobrih štirih odstotkov. Tako lahko zagotovimo, da bodo sredstva trajala dlje časa.
Da bi lažje nadzorovali celoten finančni tok, imejte najmanj pet odstotkov sredstev likvidnih na bančnem računu in si iz naslova teh prihrankov izplačujte mesečno rento. Preostalih 95 odstotkov pa razporedite med delnice, obveznice ter naložbe s fiksnim donosom. Čeprav bi mnogi rekli, da po upokojitvi ne smete nič tvegati, se pri tej trditvi opirajo na tezo, da boste vse prihranke potrebovali naenkrat, in ne v več obrokih v obdobju nekaj desetletij. Če bo vaša ciljna donosnost znašala štiri odstotke, lahko sredstva še vedno razporedite precej konservativno. Polovico sredstev lahko usmerite v naložbe s fiksnim donosom, kot so menice, obveznice ali pa tudi depoziti, če bodo ti takrat prinašali dovolj visoke donose, preostanek pa razporedite po ključu 60 : 40 med obveznice in delnice razvitih držav. Tako bo vaša izpostavljenost delnicam znašala okoli 20 odstotkov, okoli 25 bodo predstavljale obveznice, preostanek pa naložbe s fiksnim donosom, na katere gibanje trgov nima vpliva.
To je le eden od načinov razporeditve sredstev. Izbira prave strategije pa je odvisna predvsem od vaših potreb, želja in naklonjenosti tveganju ter višine privarčevanih sredstev. Vsekakor se pred kakršnimikoli odločitvami posvetujte z neodvisnim finančnim strokovnjakom.
Postavili ste zelo dobro vprašanje, saj mu skoraj nihče ne posveča pozornosti, dokler se ne upokoji. Obstaja vsaj toliko strategij za črpanje sredstev po upokojitvi kot strategij, ki nas pripeljejo do teh prihrankov. Oprimo se najprej na pravilo štirih odstotkov, ki pravi, da za brezskrbno črpanje sredstev lahko porabite štiri odstotke prihrankov letno. Pri taki dinamiki naj bi prihranki zadostovali za še najmanj 30 let življenja po upokojitvi. A tukaj govorimo o le štirih odstotkih, medtem ko 96 odstotkov prihrankov ostane nedotaknjenih. Zato je tudi v dobi po upokojitvi smotrno razmisliti o strategiji, s katero bodo ta sredstva vsaj ohranjala svojo vrednost, za kar bi potrebovali povprečno letno rast v višini dobrih štirih odstotkov. Tako lahko zagotovimo, da bodo sredstva trajala dlje časa.
Da bi lažje nadzorovali celoten finančni tok, imejte najmanj pet odstotkov sredstev likvidnih na bančnem računu in si iz naslova teh prihrankov izplačujte mesečno rento. Preostalih 95 odstotkov pa razporedite med delnice, obveznice ter naložbe s fiksnim donosom. Čeprav bi mnogi rekli, da po upokojitvi ne smete nič tvegati, se pri tej trditvi opirajo na tezo, da boste vse prihranke potrebovali naenkrat, in ne v več obrokih v obdobju nekaj desetletij. Če bo vaša ciljna donosnost znašala štiri odstotke, lahko sredstva še vedno razporedite precej konservativno. Polovico sredstev lahko usmerite v naložbe s fiksnim donosom, kot so menice, obveznice ali pa tudi depoziti, če bodo ti takrat prinašali dovolj visoke donose, preostanek pa razporedite po ključu 60 : 40 med obveznice in delnice razvitih držav. Tako bo vaša izpostavljenost delnicam znašala okoli 20 odstotkov, okoli 25 bodo predstavljale obveznice, preostanek pa naložbe s fiksnim donosom, na katere gibanje trgov nima vpliva.
To je le eden od načinov razporeditve sredstev. Izbira prave strategije pa je odvisna predvsem od vaših potreb, želja in naklonjenosti tveganju ter višine privarčevanih sredstev. Vsekakor se pred kakršnimikoli odločitvami posvetujte z neodvisnim finančnim strokovnjakom.
