Kako je to možno: čistilke z višjo plačo kot višji kriminalist

Slovenci smo zelo radoveden narod, skoraj nič nas ne zanima bolj kot to, kakšno plačo ima naš sosed, znanec ali pa konec koncev tudi čisto neznana oseba. To se je ponovno pokazalo ob objavi decembrskih bruto plač zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki jih je med stavko dela policistov razkril notranji minister Aleš Hojs. Ob pregledovanju plač pa so marsikomu padla v oči tudi razmerja med plačami; tako so nekatere čistilke dobile občutno višjo plačo od na primer vodje skupine ali pa vodja policijskega okoliša nižjo plačo kot hišnik, kriminalist v Ljubljani ima nižjo plačo od kuharja ...

​

Nekaj primerov: med zaposlenimi v PU Ljubljana ima čistilka skoraj enako plačo (1005,12 evra) kot višji policist  kriminalist (1003,73 evra). Vodja policijskega okoliša ima plačo 1068,08 evra, kar je precej manj kot na primer hišnik, ki dobi 1512,41 evra, ali hišnik, ki ima plačo 1511,84 evra. Med zaposlenimi v PU Celje ima vodja skupine plačo 975,62 evra, kar je precej manj kot na primer hišnik, ki bo za december prejel plačo 1606,54 evra. Na MNZ ima čistilka plačo 1831,05 evra, višji svetovalec pa 1040,55 evra, višji kriminalist specialist pri GPU pa 1641,77 evra.

Da pa ne boste mislili, da imajo vse čistilke, zaposlene v policiji ali MNZ dobre plače (za primerjavo: po podatkih statističnega urada je povprečna bruto plača v Sloveniji 1821,44 evra), še tale primerjava: ena izmed čistilk, zaposlenih v PU Nova Gorica, je za december prejela 1832,35 evra, medtem ko je čistilka, zaposlena v PU Maribor, dobila 948,88 evra.

​

Že ob objavi plač za 8694 zaposlenih so na MNZ pojasnili, da so v bruto plači lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Povprečni delež dodatka za rizične razmere, obračunan pri plači za december 2020, je za MNZ 12,73 odstotka, za policijo 21,48 odstotka, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka.

​

Ker pa to ne pojasni nenavadnih plačnih razmerij med nekaterimi zaposlenimi, so nam na MNZ dodatno pojasnili, da je konkretno plača zgoraj omenjenega višjega svetovalca »posledica osebnih okoliščin, ki jih javnosti ne smemo razkriti. Na splošno pojasnjujemo, da so takšne okoliščine lahko npr. krajši delovni čas na podlagi različnih predpisov zaradi starševskega varstva, invalidnosti, bolniška, čakanje na delo, odsotnost zaradi višje sile ipd. Enako pojasnilo velja za vse podobne anomalije. Pri tem je treba upoštevati tudi, da nekateri javni uslužbenci opravljajo delo izključno na domu in posledično niso upravičeni do dodatka za rizične razmere, ki ga ostali javni uslužbenci prejemajo za delo v času epidemije.«

Dodali so še, da objavljeni podatki pri posameznem javnem uslužbencu prikazujejo dejansko bruto plačo, ki vključuje osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost (redno in zaradi povečanega obsega dela) ter vse dodatke za december 2020, izplačilo 5. januar 2021. V znesek niso vključena povračila in nadomestila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za prehrano, povračila stroškov na službenem potovanju ipd.).

​





Je pa po objavi plač zaposlenih v policiji in na MNZ premier Janez Janša napovedal, da bodo plačni sistem za operativni del policije izvzeli iz enotnega plačnega sistema in pravičneje uredili ta razmerja. »Problem plač v policiji ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med mnogimi (ne vsemi), ki vedrijo v (prenapolnjenih) pisarnah z vsemi možnimi dodatki, ter policisti in kriminalisti, ki delajo v težkih razmerah in tvegajo lastno zdravje za varnost vseh.«