Kaj se zgodi, ko Evropa ne pošlje pomoči socialno ogroženim

Gospodarska kriza kar noče pojenjati in vedno več ljudi potrebuje pomoč. A kot da to ne bi bilo dovolj, so humanitarne organizacije, ki pomagajo socialno ogroženim, letos imele kar nekaj težav s preskrbo. Rdeči križ Slovenije (RKS) je razdelil manj hrane kot v minulih letih, saj še vedno ni prejel pomoči iz novega Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (ki nadomešča dosedanje Ukrepe dobave hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženih v skupnosti) zaradi sprememb v evropskem in slovenskem prostoru. Dobil jo bo predvidoma decembra, je za RKS povedala Livija Rojc Štremfelj.

Težave so nastale, ker Evropska unija od 1. januarja letos ne pošilja več hrane iz intervencijskih zalog, ampak sredstva – za našo državo v višini 2,6 milijona evrov na leto, a počrpa se jih lahko šele, ko se zagotovi 15-odstotni sofinancerski delež. Skladišča Rdečega križa in Slovenske karitas so bila spomladi že skoraj prazna, zato je Rdeči križ pozval vlado, naj sprosti živila iz blagovnih rezerv. Ta se je odzvala in napovedala, da jih bo sprostila v treh obdobjih od maja do oktobra.

V letošnjem letu je RKS že razdelil 30.000 enotnih prehranskih paketov (300 ton hrane) in 90 ton pralnega praška ter 600 ton živil iz blagovnih rezerv (prav zdaj se razdeljuje 300 ton hrane iz omenjenega naslova). V tem trenutku je hrane dovolj, je zatrdila Rojc Štremfljeva, saj se izvaja distribucija 300 ton, ki jo je nacionalno društvo Rdečega križa prejelo z Zavoda RS za blagovne rezerve. Oktobra bodo delili pomoč, zagotovljeno iz lastnih virov (predvidoma 120 ton hrane), decembra pa računajo na hrano iz evropskega sklada.

Vse več prosilcev

Rdeči križ Slovenije je v minulem letu s prehranskimi izdelki in higienskimi pripomočki pomagal več kot 156.000 socialno ogroženim posameznikom in družinam. Če prištejemo še prejemnike pomoči v obliki oblačil, je nacionalno društvo z mrežo 56 območnih združenj ter več kot 887 krajevnimi organizacijami pomagalo 168.256 ljudem. Rdeči križ je tako razdelil 2758,5 tone hrane, 177,8 tone higienskih pripomočkov in 445,2 tone oblačil, pomagal pa je tudi več kot 6000 otrokom pri nakupu šolskih potrebščin.

Kakor je poudarila Livija Rojc Štremfelj, pri Rdečem križu že vse od leta 2008 opažajo, da se nanje vsako leto obrača več ljudi, potrebnih pomoči. RKS je 2008. z živili pomagal 105.431 osebam, lani pa že 156.442 socialno ogroženim posameznikom. »Socialno ogroženi se obračajo na nas po najrazličnejše oblike materialne pomoči, vedno več pa je prošenj za enkratno finančno pomoč. A prav tu imamo omejene vire in sredstva,« je razložila Rojc Štremfljeva.

Od hrane do položnic

Mreža Karitas v zadnjih letih pomaga več kot 125.000 gospodinjstvom. Največ pomoči je v obliki hrane – lani so je razdelili 3317 ton, je povedal Peter Tomažič s Slovenske karitas. Največji del je zavzemala hrana iz blagovnih rezerv EU in tista, ki so jo podarila podjetja. Za letošnje leto še nimajo podrobnih podatkov o razdeljeni pomoči v celotni mreži, saj jo sestavlja več kot 450 lokalnih organizacij, končni podatki pa so znani šele po letnih poročilih. Po podatkih šestih škofijskih Karitas pa sta obseg pomoči in število prosilcev na enaki ravni kot lani, povečalo se je število družin, ki prosijo za pomoč pri plačilu položnic, prav tako je bilo letos več prošenj za šolske potrebščine.

Za prvo pomoč v hrani dokazila niso potrebna, je pojasnil Tomažič. Kdor želi prejemati redno pomoč, pa mora prošnji priložiti tudi ustrezna dokazila o dohodkih. Na njihovi osnovi in na podlagi drugih okoliščin, kot so na primer bolezen, število vzdrževanih članov, zadolženost, se Karitas odloči o višini pomoči. Praviloma prosilci hrane dobijo redne pakete vsaj enkrat na osem tednov. Dopolnjujejo jih tudi s podarjenimi živili podjetij in posameznikov.

»Zaradi izpada hrane iz intervencijskih zalog EU smo bili zelo zaskrbljeni, na kar smo opozorili državne institucije. Država se je pozitivno odzvala in doslej namenila dve dobavi iz blagovnih rezerv, s katerima smo zapolnili primanjkljaj. Prav tako smo veseli velike podpore naših rednih darovalcev, ki so se celo dodatno odzvali za pomoč v hrani. Tudi na tak način smo lažje prebrodili negotovo dobavo iz intervencijskih zalog EU,« je sklenil Peter Tomažič.

Blagovne rezerve

V letu 2014 je Zavod RS za blagovne rezerve na podlagi sklepa vlade za potrebe nujne pomoči socialno ogroženemu prebivalstvu porabil naslednje količine živil: 240 ton moke, 120 ton soli, 240.000 litrov olja, 120 ton sladkorja, 300.000 litrov mleka in 180 ton testenin. Polovico je prejel Rdeči križ, polovico Slovenska karitas. Tovrstna pomoč iz državnih blagovnih rezerv je bila uporabljena prvič, je povedal Anton Zakrajšek, direktor Zavoda RS za blagovne rezerve.

Zavod je zadolžen za oblikovanje državnih blagovnih rezerv, namenjenih zagotavljanju potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni. Vlada s petletnim programom blagovnih rezerv določa vrste in količine blaga. V državnih rezervah so živilski proizvodi, kot so pšenica in izdelki iz pšenice, meso, mleko in mlečni izdelki, koruza, sladkor, olje, sol, voda, ter neživilski proizvodi, kot so proizvodi za potrebe humane medicine in veterine, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter energenti.

Mali veliki

Ločeno od velikih dveh dobrodelnih organizacij pri nas delujejo tudi manjša društva, ki pomagajo ljudem. Eno takšnih je fundacija Anina zvezdica, ki jo je pred skoraj petimi leti ustanovila mlada podjetnica Ana Lukner. Sklad, ki deluje na prostovoljni osnovi, se je uveljavil tako hitro, da je bila Luknerjeva leta 2012 razglašena za Delovo osebnost leta.

Po vrsti uspešnih akcij, s katerimi je Anina zvezdica pomagala več tisoč družinam, iz ZDA pa je v Slovenijo pripeljala tudi 115 doniranih invalidskih vozičkov, se je Ana Lukner za leto 2014 odločila razvijati trajnostno dobrodelno dejavnost, kar pomeni, da se hrana dobavlja ves čas. »Ljudje se morajo začeti zavedati, da lahko pomagajo kadar koli. Nekateri darujejo svoj čas, nekateri hrano, nekateri obleke, igrače. Mislim, da je čas, da se povežemo, se pogovarjamo in smo sočutni. Mislim, da smo v teh petih letih dokazali, da lahko brez denarja, le s svojim časom in srcem, pomagamo drugim. To je bistvo Anine zvezdice.«

Prvi dve leti so vse počeli sami, nikogar niso prosili za pomoč. Zdaj je lažje, ko imajo štiri izpostave po Sloveniji (Murska Sobota, Radovljica, Trbovlje in Kamnik), Dolenjsko in Primorsko pa pokriva Ana iz Ljubljane. Zelo težko je dobiti prostovoljce, na katere se lahko zaneseš – a Luknerjeva je nad svojo ekipo navdušena. Na začetku so ji s kontakti pomagali centri za socialno delo, toda že po drugi izvedeni akciji je začela ugotavljati, da njihove baze podatkov niso ravno najustreznejše. »Po eni strani ne vem, ali je v njih polovica ljudi res upravičena do pomoči, po drugi pa imamo mi v svoji bazi ljudi, ki niso prijavljeni na CSD, ker zaradi različnih birokratskih ovir niso upravičeni do pomoči,« je dodala Luknerjeva.

Do konca leta jih čaka še kup projektov, od katerih je Ana Lukner izpostavila skupni projekt s SiTi Teatrom, na katerem bodo Lado Bizovičar, Bojan Emeršič in Janez Hočevar - Rifle izkupiček od oktobrskih predstav Fotr, Mulc in Star fotr podarili v dobrodelne namene. Denar bodo porabili za nakup hrane v Sparu, ta pa bo dodal še polovični znesek. Takšne predstave se bodo redno odvijale tudi prihodnje leto. Izpostavila je še Aviratek (dolenjski tek z ovirami), ki bo 4. oktobra v Šentvidu pri Stični: del startnine bo šel za nakup hrane, z lokalnimi kmeti pa so se dogovorili, da pridelke, ki jih ne morejo prodati, podarijo Anini zvezdici.