TEGA V DZ ŠE NISMO VIDELI

Je to znak, da so pred nami predčasne volitve?

Današnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno.
Fotografija: FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo

Današnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. »Nobena stran namreč nima a priori večine, ampak se mora zanjo potruditi,« je za STA dejal Miro Haček s FDV. »Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo.«
 

Prvič v zgodovini 


Danes namreč poslancem ob glasovanju 42 : 42 ni uspelo izglasovati dnevnega reda redne seje DZ, kar se je zgodilo prvič v zgodovini obstoja DZ. Razmerja, ki jo tvorijo vladne stranke skupaj z zunajkoalicijskimi podpornicami na eni ter opozicijske stranke na drugi strani, tako otežujejo predvidljivost dogajanja v DZ.

Preberite še: 
image_alt
Šarec: Glasovanje pokazalo, da vlada nima večine


Opozicija po oceni Hačka 'seže' nekje do 43 glasov, koalicija pa do največ 47 glasov, pri čemer pa ti glasovi niti slučajno niso samoumevni. Delo DZ je oteženo zlasti v primerih, ko je na eni ali drugi strani odsotnih preveč poslancev. DZ je tako v težkem položaju, kar se tiče zakonodajnega dela, in če bi ta trajal še vse do naslednjih volitev čez približno leto dni, bi to po mnenju Hačka precej zavrlo dinamiko sprejemanja vsebinskih rešitev, ki si jih je ta koalicija zadala.

Preberite tudi: 
image_alt
Šarcu grozi kazenska ovadba



Takšen položaj po njegovih besedah mnogo večjo moč, kot bi jim pripadala po proporcionalnem razdelilniku, prinaša zunajkoalicijskim poslanskim skupinam oz. strankam, ki vladne projekte podpirajo, v tem primeru Desus in SNS. »To moč lahko zlahka pretvoriš v javnopolitične izplene.«


Zaradi pričakovanega slabega rezultata proti predčasnim volitvam


Motiv omenjenih strank za podpiranje vlade pa je gotovo tudi v tem, da si ne želijo na predčasne volitve, ker se jim tam obeta razmeroma slab rezultat, poleg tega so predčasne volitve za manjše stranke tudi ogromen strošek. »Temu se po navadi hočejo stranke, zlasti majhne, izogniti,« meni Haček. V naslednjem letu se sicer obeta troje volitev, ob parlamentarnih še lokalne in predsedniške, kar bi marsikateri stranki predstavljalo velik problem.

Poleg tega nekateri poslanci niti osebno niso zainteresirani predčasno končati mandat. »Ni pa to nič novega v slovenski parlamentarni zgodovini. Takšne poslanke in poslance smo imeli vseskozi.« Leta 2000 sta denimo poslanki Polonca Dobrajc in Eda Okretič Salmič tedaj celo v tretjem glasovanju omogočili izvolitev Andreja Bajuka za predsednika vlade.


Kot je dodal, bi osebno prestope med poslanskimi skupinami onemogočil, a se zaveda, da bi bilo to skoraj nemogoče izvesti, saj ima poslanec po ustavi svoboden, reprezentativen mandat. Je pa ob tem opozoril, da bi bilo takšnih prestopov gotovo manj, če bi DZ sprejel nekoliko resnejšo posodobitev volilne zakonodaje, ki bi res zagotovila povečanje vpliva posameznega volivca, saj bi ta glasoval za osebo z imenom in priimkom. 
 

Nehvaležna vloga manjšinskih poslancev


Vlogo manjšinskih poslancev je v aktualnem položaju Haček označil za nehvaležno, saj je njuna vloga prvotno v oblikovanju rešitev, ki se dotikajo narodnih skupnosti, na drugih področjih pa naj ne bi predstavljala jezička na tehtnici.

Preberite še: 
image_alt
Opozicija bi na dnevni red uvrstila razrešitev Zorčiča, pa koalicija ni bila za


Zdaj sta potisnjena v čudno vlogo, ko sta pod pritiskom z leve in z desne, kar se bo zagotovo spet pokazalo pri glasovanju o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas