Jaslice najlepše rezljajo mengeški velemojstri

MENGEŠ – Bliža se božič, ko bomo na sveti večer spet postavljali jaslice, ki so, kot pravi Leopold Grčar, največji slovenski poznavalec jaslic, upodobitev Kristusovega rojstva. Izročilo jaslic na Slovenskem svojstveno odstira notranji svet naših prednikov.

»Jaslice, pri nas navzoče od 17. stoletja, so namreč postale pomemben del slovenske kulture,« je na razstavi v Galeriji mežnariji decembra 1995 zapisala etnologinja dr. Marjanca Klobčar. »Sredi 19. stoletja so se iz cerkva, samostanov in plemiških družin razširile v mestne in kmečke domove in preprosti ljudje so z izdelovanjem figuric ter oblikovanjem pokrajine Jezusovo rojstvo približali svojemu okolju in času. Jaslice so zato spregovorile v jeziku tistega življenja, v katerem so nastajale, ljudski ustvarjalnosti pa so ponujale izjemne možnosti.«

Klobčarjeva dodaja, da je nekje ob vstopu v 20. stoletje svojevrstno jasličarsko središče nastalo v Mengšu oziroma med preprostimi ljudmi v Malem Mengšu. »To središče preseneča s številnostjo ustvarjalcev in z izpovedno močjo oblikovanih jaslic,« pravi etnologinja. »Material, iz katerega so rezbarji najprej rezljali figurice, na poseben način ohranja spomin na mengeško slamnikarstvo. Za poskusne figure so namreč sprva uporabljali stare sadrene modele za slamnike, saj je bilo iz sadre lahko rezljati, šele nato so podobe prenesli v les, predvsem v lipo. Figurice iz sadre so bile ponekod neposredno v rabi.«

Največjo izraznost so mengeški rezbarji vendarle vdihnili lesu. V teh figurah, javnosti delno znanih že z razstave leta 1972, so za vedno zapisani predstavni svet in občutja mengeških rezbarjev, od začetnika Vavretovega Franceta do Antona Šuštarja - Gregčevega Toneta, ki je v mengeške jaslice najizvirneje vnesel šegavo govorico kmečkega vsakdanjika, do Pleterjevih – Ivana in Jožeta Janežiča – in Korbčevih – Ivana in Franceta Oražma. Predstavljajo tudi delo v Mengšu umrlega rezbarja Franca Ropreta in delo mengeških rezbarjev, Janeza Škrlepa - Francetovega Janeza in Milana Kosca.

Klobčarjeva omenja delo Franca Ropreta, kiparja in rezbarja, ki se je rodil 6. novembra 1878 na Bledu. S štirinajstimi leti ga je vzel v uk radovljiški podobar Janez Vurnik. Začele so nastajati Ropretove prve risbe in rezbarije. Skupaj z mojstrom je rezljal nove oltarje in popravljal stare ter se poskušal v kamnoseštvu. Po vojaščini se je vpisal na ljubljansko šolo za umetno obrt, kjer je bil učenec kiparja Repiča in risarja Vesela. Pouk pri prof. Misugu ga je za vse življenje približal narodni ornamentiki. Mengšan je postal leta 1918, ko se je poročil z vdovo svojega brata Antona, ki je padel v prvi svetovni vojni. Umrl je 14. oktobra 1952, pokopan pa je na Bledu.

Tako kot drugi umetniki, ki so si prizadevali ustvariti pristno slovensko umetnost in oživiti folklorno motiviko, je tudi Ropret pridobil sloves odličnega ljudskega rezbarja, med drugim na področju izdelave jaslic. »Mestni muzej Mengeš je leta 2008 pripravil razstavo o Francu Ropretu, kjer si od ustanovitve prizadeva iztrgati pozabi tisto, kar se je skozi čas vrednega rodilo, zraslo ali nastalo v tem našem prelepem prostoru,« poudarja Janez Škrlep, vodja muzeja.

Tradicija mengeških jasličarjev se danes nadaljuje. Mengšana, zakonca Rozi in Milan Kosec, sta znana po tem, da rezljata figure za jaslice. »Že zelo mlad sem z zanimanjem obiskoval znamenite mengeške izdelovalce lesenih jaslic in jih tudi sam poskušal izdelovati,« pravi Milan Kosec. »Leta 1991 sem se upokojil in na pobudo žene začel izdelovati jaslice iz lipovega lesa. Danes si z rezbarjenjem zapolnim ves prosti čas. Svoje izdelke sem razstavljal že na mnogih skupinskih razstavah, med drugim na evropski in slovenski razstavi v Ljubljani.«

Rozi dodaja, da rada pomaga možu Milanu. »Ker morajo biti v jaslicah tudi ovce, sem se pri možu naučila rezbariti lesene ovčke,« je povedala gospa Rozi. »To mi je v veliko veselje.«

Še kratka ocena Draga Kozinca, člana Društva jasličarjev Slovenije, ki v kartuziji v Jurkloštru vsako leto pripravlja razstave jaslic z vseh koncev Slovenije. »V drugem delu razstave so bile razstavljene glinene, lesene, porcelanaste, voščene in steklene jaslice ter jaslice iz testa,« je zapisal Kozinc ob drugi jurkloštrski razstavi leta 2005. »Najdragocenejše so bile jaslice rezbarja Milana Kosca, ki jih je naredil posebej za mengeški muzej, razstavljene pa so bile tudi na evropski razstavi. Kosec je realist, njegove figure pa so prefinjeno izdelane, saj oblikuje celo nohte na rokah in vezalke na čevljih. Upodobil je ljudi, ki so živeli v Mengšu, mengeške posebneže.«

Milan Kosec je bil med prvimi rezbarji, ki so leta 2010 pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo. Ta namreč ponuja možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanj, pridobljenih z neformalnim učenjem.