Jaslice iz opilkov in plinskih jeklenk (FOTO)

V prazničnem času vsaj malo odložimo breme vsakdana in naredimo inventuro svoje duše. Na Gradežu, kjer si vaščani od nekdaj pomagajo, se tega lotevajo že petnajsto leto, in sicer tako, da od tretje adventne nedelje do 8. januarja sobivajo s pisanimi jaslicami, lično božično ikonografijo, ki v soju luči pričara rojstvo božjega sina. Skoraj vsi so jih imeli v svojih hišah, od zunaj jih niso tako kazali.

Marko Šavli je bil pred 15 leti pobudnik postavitve.

Pred leti je nekdo rekel, dajmo jih na ogled v družabno sobo v sušilnico sadja. Kmalu je ta prostor postal pretesen za vse jaslične stvaritve. »Člani društva smo si bili enotni: 'Osrednji božični liki Jezus, božja mati Marija in sv. Jožef ter preostale figure, kot znamenje odrešenja, naj se teden pred božičem pa do svetih treh kraljev razkažejo po celi vasi',« je dejal Ladislav Jakob, ki se je z jasličarstvom srečal že kot otrok na Kodeljevem v Ljubljani, na Gradež, kjer je bila rojena mama, pa se vselej rad vrne k bratu in sestri.

V drevesnih duplinah

Lojze Senčar: »Do epidemije je bila to največja razstava jaslic v Sloveniji.«

Tudi letos so jaslice postavili v skritih in hkrati vsakomur vidnih kotičkih vasi, v skednjih, nekdanji točilnici, v hlevih, drevesnih duplinah, na oknih, v hišah, na dvoriščih, kapelah. »Po dveletnih omejitvah jih je na ogled več kot 350, narejenih iz vseh mogočih materialov. Med njimi ni tako velikih, kot so bile prejšnja leta, so pa nekatere unikatne in letos prvič postavljene, stare okoli 150 let,« je ob odprtju razstave in božičnem koncertu v pravi zimski pravljici povedal Lojze Senčar, predsednik Društva za ohranjanje dediščine Gradež, ki je organizator tega dogodka.

V sušilnici sadja je na poldrugi meter velikem platoju jaslice iz kovine na ogled postavil ljubiteljski umetnik, tudi slikar, Alojz Burja iz Volčjega Potoka. Pri delu uporablja tehniko brušenja in varjenja. V motive podeželske vasi, s (kamniškimi) hribi, polji, drevjem, neutrudnimi kmečkimi družinami, kapelo, cerkvijo, božjo družino, je vgradil več kot deset kilogramov opilkov, 150 brusnih plošč, 30 kilogramov vržene žice, dve jeklenki plina in še kaj. Burja je sicer po poklicu zidar, do leta 2000 se je umetniško bolj izražal v lesu, od takrat pa v kovini.

Brigita Juvan iz Pirnič je izdelala voščene.

»Marko Šavli, ki je več let vodil gradeško društvo, mi je dejal, da lahko ob jaslicah pokažem tudi motive starih kmečkih opravil, ki so značilna za Slovenijo in so bila del vsakdana sleherne podeželske družine, ter običaje, kot so gozdarstvo, hmeljarstvo, košnja, obračanje in grabljenje sena, postavljanje mlaja, pustovanje,« je pojasnil Burja, prejemnik številnih nagrad na slikarskih in kiparskih razstavah.

Na vodene oglede

Vsa leta se posebno potrudijo s prikazom božičnih običajev tudi družine bratov Jakob (Ladislav, Andrej in Tomaž) in Šavlijevi z Gradeža. Njihove jaslice so iz različnih materialov, najpogosteje iz lesa, Marko Šavli pa je pred hišo postavil veliko repliko tipične podeželske vasi, ki je v pričakovanju rojstva božjega odrešenika: »Dva tedna smo imeli na dvorišču delavnico, saj je bilo treba jaslice opremiti z vodo in elektriko.«

Tomaž Jakob je zvest lesu.

Jasličarji pri delu uporabljajo tudi glino, vosek, papir, mavec, mah, beton, keramiko, les, koruzne storže, lubje, stiropor, krušno testo. Ob tradicionalnih slovenskih jaslicah iz številnih krajev so na ogled tudi one, ki so jih naši popotniki prinesli z Aljaske, iz Kostarike, Izraela, Čila, Južne Afrike, Kenije, Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Anglije. Letos so jih prvič razstavili skupaj. Brezplačne vodene oglede in tržnico bodo organizirali še 1. in 8. januarja ob 17.30, za tiste, ki si želijo sami ogledati pravljično praznično vas, pa so postavili kažipote v obliki zvezde repatice. Od Turjaka do Gradeža so organizirali brezplačen prevoz v kombiju. 

Nekatere so iz tujine.

Te so najstarejše.

V pričakovanju božjega otroka.