VRHOVNO SODIŠČE

Janšo na sodišču zavrnili: Razvrednotil jo je kot žensko

Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevek Janeza Janše za revizijo postopka v primeru Eugenije Carl. Novinarka: »Pozdravljam odločitev in predvsem argumentacijo Vrhovnega sodišča, da so tudi na tviterju meje javnega izražanja.«
Fotografija: Janez Janša in Franci Matoz. (Fotografija je arhivska). FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Janez Janša in Franci Matoz. (Fotografija je arhivska). FOTO: Jure Eržen, Delo

Vrhovno sodišče je v sodnem senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik senata ter člani Nina Betteto, Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik, z večino glasov zavrnilo revizijo v tožbi novinarke Eugenije Carl proti predsedniku vlade Janezu Janši zaradi plačila odškodnine ta duševne bolečine zaradi razžalitve, ki jo je vložil Janša kot tožena stranka.

Mojca Šetinc Pašek (levo) in Eugenija Carl zasebno tožita Janeza Janšo zaradi tvita, ki ga je objavil marca 2016. FOTO: Špela Kuralt, Delo
Mojca Šetinc Pašek (levo) in Eugenija Carl zasebno tožita Janeza Janšo zaradi tvita, ki ga je objavil marca 2016. FOTO: Špela Kuralt, Delo
Vrhovno sodišče RS je odločilo o zadevi, povezani z mejami javnega izražanja na twitterju, in med drugim ocenilo, da je podajanje vrednostnih sodb na tem komunikacijskem kanalu omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.



»Uporaba twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje, podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage,« je senat vrhovnega sodišča zapisal v zavrniti revizije.

Vrhovno sodišče med drugim ugotavlja, da namen zavrnitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve, torej v tem primeru Janševe, svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta. Prav tako ugotavljajo, da sporočilo sodbe ni v tem, da Janša ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o (ne)pristranskosti Carlove ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Kot pišejo, gre za to, da je bilo razmerje med osebnostno sfero Eugenije Carl in Janševo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega.


Razvrednotil jo je kot novinarko in žensko


Prav tako navajajo, da ima pomembno težo, kakšno mnenje je Janša širil o novinarki. »Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec (Janša, op. p.) tožnico (Carlovo, op. p.) razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona, pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir,« je še ugotovil senat vrhovnega sodišča.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas