Janša ob prihodu na izredni vrh Nata: To lahko sproži katastrofo
Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo, je opozoril premier Janez Janša ob prihodu na izredni vrh zveze Nato v Bruslju. Ob tem je sicer poudaril, da se mu osebno zdi malo verjetno, da bi ruske sile neposredno uporabile kemično ali biološko orožje, saj da bi bil to strel v koleno.
Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata v Bruslju, ki poteka mesec dni po začetku ruske vojne v Ukrajini, bo napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami.
Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je pred vrhom že v sredo in vnovič tudi danes opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.
Nato se bo odzval na kakršen koli napad
Jasnega odgovora na vprašanje, ali bi to pomenilo napad na zaveznico in sprožilo peti člen zavezniške pogodbe o skupni obrambi, torej vojno med Natom in Rusijo, za zdaj ni. Stoltenberg je zgolj izpostavil, da se je Nato vselej pripravljen odzvati na kakršen koli napad na zaveznico.
Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima tudi zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.
Janša: Ruske sile napadajo kemične tovarne
Ob tem je Janša izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to »velik strel v koleno«. O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda.
Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje. Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, pri čemer je spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. »Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev.«
