NA VAJI
Jamarski reševalci so se izkazali
V Avstriji je na vaji sodelovalo 34 pripadnikov slovenske ekipe.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Pred dnevi je 23 članov Jamarske reševalne službe Slovenije sodelovalo na mednarodni vaji v Avstriji. Namen vaje je bil preverjanje usklajenosti delovanja in sodelovanja različnih reševalnih enot v mednarodni reševalni intervenciji s scenarijem potresa in nesreče v jami.
Sodelovale so tri mednarodne ekipe, ena od njih je slovenska enota Jamarske reševalne službe Slovenije, ki je usposobljena za posredovanje v tujini, imenuje pa se CaveSAR (Cave Search and Rescue).
Ekipa, katere vodja je dr. Maks Marela, je vključena v Enoto za hitre intervencije, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. Sodelovalo je skupno 34 pripadnikov slovenske ekipe, od tega je 11 članov URSZR, ki skrbijo za vodenje, koordinacijo, logistiko in zveze, ter 23 članov Jamarske reševalne službe Slovenije, katerih glavna naloga je bila reševanje poškodovanega jamarja iz jame Frauenmaurerhöhle.
Prva ekipa dvanajstih članov se je na vajo podala s helikopterjem Slovenske vojske, s čimer so preverjali tudi možnost hitre napotitve prve reševalne ekipe na težje dostopne kraje v tujini. Drugi reševalci so šli v konvoju do mesta Eisenerz, kjer je bil nameščen štab reševanja. Vaja je aktivno potekala približno 36 ur, preverjalo in ocenjevalo pa se je možnost in sposobnost sodelovanja z drugimi mednarodnimi reševalnimi ekipami na terenu.
Jama, v kateri je delala slovenska reševalna ekipa, je globoka skoraj 600 metrov in je ena najglobljih v Avstriji. Je del sistema, ki je dolg več kot 15 kilometrov. Na vaji je ekipa jamarskih reševalcev delovala okoli dva kilometra od vhoda. Jama je visokogorska, na vhodu je večji del leta led, temperature v njej so nizke, okoli 2 stopinji Celzija. Zaradi dolgotrajnega dostopa so morale ekipe reševalcev v posebnih bivakih tudi prespati. Prva ekipa v jami je bila v postavi sedmih reševalcev in zdravnice JRS, njihova glavna naloga pa je bila poiskati in oskrbeti poškodovanca ter ga namestiti v ustrezen bivak, kjer je lahko čakal na prevoz.
Ena ekipa je morala napeljati žico za komunikacijo ter pripraviti del jame z opremo za transport nosil. Nalogi druge ekipe sta bili opremljanje tehnično zahtevnih odsekov z vrvno tehniko ter transport poškodovanca z nosili. Pred jamo je bila stacionirana baza, ki je stalno skrbela za komunikacijo med ekipami ter prek radijskih zvez sporočala vse pomembne informacije do štaba reševanja v dolini.
S sodelovanjem na tej mednarodni vaji je Uprava RS za zaščito in reševanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru aktiviranja enote jamarske reševalne službe za mednarodno delovanje, ki je vključena v evropski nabor za nujni odziv mehanizma Civilne zaščite EU.
Vaja je istočasno tudi zaključna aktivnost v postopku certificiranja enote CaveSAR SI, ki je prva tovrstna enota za reševanje iz jam v mehanizmu Civilne zaščite EU.
Sodelovale so tri mednarodne ekipe, ena od njih je slovenska enota Jamarske reševalne službe Slovenije, ki je usposobljena za posredovanje v tujini, imenuje pa se CaveSAR (Cave Search and Rescue).
Ekipa, katere vodja je dr. Maks Marela, je vključena v Enoto za hitre intervencije, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. Sodelovalo je skupno 34 pripadnikov slovenske ekipe, od tega je 11 članov URSZR, ki skrbijo za vodenje, koordinacijo, logistiko in zveze, ter 23 članov Jamarske reševalne službe Slovenije, katerih glavna naloga je bila reševanje poškodovanega jamarja iz jame Frauenmaurerhöhle.
Prva ekipa dvanajstih članov se je na vajo podala s helikopterjem Slovenske vojske, s čimer so preverjali tudi možnost hitre napotitve prve reševalne ekipe na težje dostopne kraje v tujini. Drugi reševalci so šli v konvoju do mesta Eisenerz, kjer je bil nameščen štab reševanja. Vaja je aktivno potekala približno 36 ur, preverjalo in ocenjevalo pa se je možnost in sposobnost sodelovanja z drugimi mednarodnimi reševalnimi ekipami na terenu.
S sodelovanjem na mednarodni vaji je Uprava RS za zaščito in reševanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov.
Jama, v kateri je delala slovenska reševalna ekipa, je globoka skoraj 600 metrov in je ena najglobljih v Avstriji. Je del sistema, ki je dolg več kot 15 kilometrov. Na vaji je ekipa jamarskih reševalcev delovala okoli dva kilometra od vhoda. Jama je visokogorska, na vhodu je večji del leta led, temperature v njej so nizke, okoli 2 stopinji Celzija. Zaradi dolgotrajnega dostopa so morale ekipe reševalcev v posebnih bivakih tudi prespati. Prva ekipa v jami je bila v postavi sedmih reševalcev in zdravnice JRS, njihova glavna naloga pa je bila poiskati in oskrbeti poškodovanca ter ga namestiti v ustrezen bivak, kjer je lahko čakal na prevoz.
Ena ekipa je morala napeljati žico za komunikacijo ter pripraviti del jame z opremo za transport nosil. Nalogi druge ekipe sta bili opremljanje tehnično zahtevnih odsekov z vrvno tehniko ter transport poškodovanca z nosili. Pred jamo je bila stacionirana baza, ki je stalno skrbela za komunikacijo med ekipami ter prek radijskih zvez sporočala vse pomembne informacije do štaba reševanja v dolini.
600
metrov je globoka jama,
v kateri sose slovenski jamarski reševalci izkazali. Na vhodu jame je večji del leta led, temperature v njej so nizke, okoli 2 stopinji Celzija.
S sodelovanjem na tej mednarodni vaji je Uprava RS za zaščito in reševanje preizkusila organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru aktiviranja enote jamarske reševalne službe za mednarodno delovanje, ki je vključena v evropski nabor za nujni odziv mehanizma Civilne zaščite EU.
Vaja je istočasno tudi zaključna aktivnost v postopku certificiranja enote CaveSAR SI, ki je prva tovrstna enota za reševanje iz jam v mehanizmu Civilne zaščite EU.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
18:15
Prehranjujte se čuječe