Jamar svojo penino skril v Kostanjeviški jami

Kostanjeviški jamarji so pred kratkim v najtemnejše prostore Kostanjeviške jame, tja, kjer ta del kraškega podzemlja ni urejen za turistične oglede, zanesli zaboje s 400 steklenicami penine.

Gre za penino, pridelano po klasični metodi. Vino bo v jami zorelo do naslednjega martinovega, torej do 11. novembra 2022, potem ga bo treba degožirati, s tem postopkom iz steklenic odstranijo droži, nato ga bodo ustekleničili in prodali.
 

Podedoval vinograd

»Prednost zorenja v jami je, da je temperatura konstantna ne glede na letni čas, to je okoli 11 stopinj Celzija, pa tudi tema in vlaga sta ves čas. Ista serija penine bo zorela tudi v domači kleti, tako da bomo lahko primerjali obe in videli razlike,« pravi vinogradnik Matej Kuhar iz Črneče vasi, ki je letos postal predsednik domačega Vinogradniškega društva Kostanjevica na Krki, to nalogo je prevzel od Staneta Tomazina, ki je vinogradnike uspešno vodil kar 24 let. Kuhar je podpredsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in član upravnega odbora Zveze društev VINIS, pa tudi sicer je močno vpet v družbeno življenje v kraju in občini, saj je med drugim občinski svetnik pa ena od gonilnih sil obnove nekdanje osnovne šole v Črneči vasi.



Enainštiridesetletnik je pečar po poklicu, izdelovanje lončenih krušnih peči je njegova profesija, a vinogradništvo, ki je bilo leta le hobi, zdaj pri Kuharjevih postaja vse bolj zahtevna in resna dejavnost. »Po očetovi smrti leta 2008 sem prevzel družinski vinograd. Takrat smo imeli 2000 trt, zdaj jih imamo na Črneškem vrhu z okolico 7500. V delo v vinogradu in kleti je vpeta vsa družina, žena, otroci, mama, tašča, tast, pa tudi prijatelji,« se nasmehne sogovornik, ki prizna, da je bilo pred leti vinogradništvo zanj le ljubiteljska dejavnost, zdaj pa je kar velika obveznost, a tudi to delo ni težko, če ga opravljaš z ljubeznijo.



V vinogradih Vinske kleti Kuhar že zorijo modra frankinja, žametna črnina, kraljevina, zeleni silvanec, chardonnay. Pred nekaj leti so Kuharjevi prvič pridelali penino, ki nosi naziv mateos rose in mateos classic, prav posebna penina pa je tista iz šmarnice mateos de luxe. Samorodnice nimajo zasajene, zato šmarnico odkupijo, a to vino gre za med, čeprav je bila šmarnica nekdaj zaradi prepričanja o škodljivem metilnem alkoholu celo prepovedana, a strokovnjaki so s študijami ugotovili, da se ji je dolgo godila krivica, saj v njej ni glavni škodljivec metanol, temveč škodi le čezmerno uživanje alkohola.
 

Kostanjeviški srebrnik

Ideja, da penina zori v Kostanjeviški jami, ni nova. Kuharjevo vino, in sicer modra frankinja ter cviček, je že zorelo v letu 2014, ko je Klub jamarjev Kostanjevica na Krki praznoval 50-letnico, Matej je namreč 18 let tudi jamar.

»Zdaj je bila vsa leta želja, da bi tovrstni postopek zorenja vina ponovili, in letos smo to namero uresničili,« doda Matej, ki je ob nedavnem prazniku občine Kostanjevica na Krki prejel občinsko priznanje kostanjeviški srebrnik za delo v Društvu vinogradnikov in Klubu jamarjev Kostanjevica na Krki ter v Črneči vasi.