JAJCA

Šentjernejski petelin skočil s padalom

Vzpostavili gensko banko te pasme perutnine.
Fotografija: Genska banka je pri Resslovem kozolcu.
Odpri galerijo
Genska banka je pri Resslovem kozolcu.

Še v prejšnjem tisočletju, točneje v letu 1999, so se zagnani perutninarji s Šentjernejskega polja skupaj z najvidnejšimi strokovnjaki perutninarstva v Sloveniji lotili za tiste čase skoraj nemogočega projekta – postavili so si cilj, da bodo oblikovali novo pasmo šentjernejskega petelina. In bili so uspešni. Pa ne le to, po dobrih dveh desetletjih so dosegli nov pomemben mejnik – zdaj so v Šentjerneju vzpostavili slovensko gensko banko pasme šentjernejskega petelina. »Z njo bomo skrbeli za genski material, za osveževanje matičnih jat rejcev, selekcijo matične jate, bo pa tudi promocijsko-izobraževalni center za širšo javnost. Hkrati genska banka potrjuje domicil izvornosti nove pasme. To je tudi nov mejnik v luči družbene odgovornosti, v skrbi za biotsko pestrost ter v prizadevanju za nadaljnje možnosti na področju samooskrbe v Sloveniji,« je bil ob včerajšnjem odprtju zadovoljen Stane Bregar, predsednik Kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus, ki je tudi nosilec celotne zgodbe o šentjernejskem petelinu.

Jajca kokoši šentjernejskega petelina v posebni embalaži
Jajca kokoši šentjernejskega petelina v posebni embalaži

Vsako leto se zvali tisoč in več piščančkov, ki jih potem rejci gojijo pri sebi. Seveda kokoši postanejo pridne nesnice in skrbne mame, a jato je treba osvežiti, takrat pa rejci pridejo v Šentjernej, po petelina iz druge linije za osveževanje matične jate.

Večletna selekcija

Vse se je začelo v letu 1999, ko so nadobudni Dolenjci pri članih Slovenske zveze društev gojiteljev pasemskih malih živali odbrali prve kokoši in peteline za formiranje matične jate in prvo križanje. Prvi križanci dveh izvornih pasem perutnine, petelinov new hampshire in kokoši jerebičasta italijanka, so se izvalili na velikonočno nedeljo, 4. aprila 1999. V naslednjih letih je imel selekcijski tim (prof. dr. Antonija Holcman, dr. Janez Kebe, Danilo Osovnikar, Stane Bregar) veliko dela, tako da so leta 2010 uspešno potrdili tudi standarde za pasmo šentjernejski petelin, v letu 2016 pa s preliminarnimi testi na Kemijskem inštitutu potrdili visoko vsebnost holina v jajcih šentjernejske kokoši, v povprečju ga eno vsebuje od 201 do 234 miligramov.

Genska banka je pri Resslovem kozolcu.
Genska banka je pri Resslovem kozolcu.

»Holin je gradnik celičnih membran, skrbi za normalo delovanje celic v telesu, za presnovo maščob, znižuje krvni tlak, sodeluje pri prenosu živčnih signalov in preprečuje nabiranje maščob v krvi. Z uživanjem jajc z višjo vsebnostjo holina bomo prispevali k preprečevanju nastanka demence in alzheimerjeve bolezni,« meni Bregar.

Bartolomejček v vsak kurnik

V društvu Gallus Bartholomaeus so pred petimi leti začeli zanimivo promocijsko akcijo »šentjernejskega petelina v vsak šentjernejski kurnik«, zdaj pa je njihov cilj vseslovenski, torej »šentjernejskega petelina v vsak slovenski kurnik«. Tako so vsem zainteresiranim podarili tri enodnevne piščance, potem pa enega vzeli nazaj. Lani so rejcem podarili po devet piščancev, letos pa jih bodo ducat, od tega bodo eno kokoš in petelina, najboljše predstavnike svoje pasme, vrnili v gensko banko, da bodo ohranili jato, hkrati pa delali selekcijo. V občini je zdaj prek 150 novih rejcev. »Rejci na tak način skrbijo, da imamo možnost selekcije, mi pa jim omogočamo, da pridejo do svojih jat in samooskrbe z jajci,« doda Bregar in pove, da je v Sloveniji že prek 400 rejcev, jata pa šteje skupaj 6000 živali. Šentjernejski petelin, ki ga imajo Šentjernejčani tako v grbu, kot na zastavi in v himni, se ni naselil le po naši državi, temveč tudi prek meja.

Pa še to: šentjernejski petelin je prva pasma na svetu, ki se imenuje po petelinu, in ne kokoši, ima pa tudi dva višinska rekorda. Je prvi petelin na svetu, ki je poletel z letalom in nad Šentjernejem skočil z višine 1000 metrov s padalom v tandemu. Rekordni skok z mesta, in sicer kar 86 centimetrov, pa je dosegel na Petelinjadi na Polzeli.

Trak genske banke so prerezali (z leve) Aleš Irgolič z ministrstva za kmetijstvo, dolgoletna zunanja strokovna sodelavka pri projektu oblikovanja pasme Vida Čadonič Špelič, podžupan občine Šentjernej Janez Selak in Stane Bregar. FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda
Trak genske banke so prerezali (z leve) Aleš Irgolič z ministrstva za kmetijstvo, dolgoletna zunanja strokovna sodelavka pri projektu oblikovanja pasme Vida Čadonič Špelič, podžupan občine Šentjernej Janez Selak in Stane Bregar. FOTOgrafije: Tanja Jakše Gazvoda

Pri oblikovanju pasme člani kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus sodelujejo z najvidnejšimi strokovnjaki na področju perutninarstva v Sloveniji; z Oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko šolo Grm – Centrom biotehnike in turizma iz Novega mesta ter občino Šentjernej in drugimi rejci. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas