PoLJUBA

Izumrli metulj se je vrnil v Iški morost

Objavljeno 07. julij 2020 09.50 | Posodobljeno 07. julij 2020 09.50 | Piše: Primož Hieng

Biologi so uspešno doselili barjanskega okarčka, eno najbolj ogroženih vrst metuljev v Evropi Travniki so zdaj spet primerni za njegovo bivanje

Insektarij Biološkega inštituta Jovana Hadžija. FOTO: Janez Tarman
»V okviru projekta PoLJUBA, katerega osrednji cilj je obnovitev in ohranjanje mokrotnih travnikov na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, je dr. Tatjani Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU uspel izreden dosežek – uspešna gojitev in prenos več kot 120 osebkov barjanskega okarčka v Naravni rezervat Iški morost, kjer vrsta zadnjih deset let ni bila več opažena. Aktivnosti projekta PoLJUBA so sicer usmerjene v izboljšanje razmer za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vezane na ta življenjski prostor. V največji meri gre za neposredne ukrepe varstva narave ter odkupe ključnih zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst,« so povedali v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

image
Priprave na selitev. FOTO: Janez Tarman
Nedavno je bil tako v okviru projektnih aktivnosti desetletje po lokalnem izumrtju v območju Naravnega rezervata Iški morost tja ponovno naseljen metulj barjanski okarček, ena izmed 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. Do leta 1990 je vrsta raztreseno poseljevala celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 dalje pa le še njegov jugovzhodni del. Površina življenjskega prostora barjanskega okarčka se je v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 odstotkov, velikost populacije pa za 75 odstotkov. Ta, v osrednji Sloveniji zadnja populacija, je ocenjena na približno 400 do 500 osebkov. Intenziviranje kmetijstva je glavni razlog za zmanjševanje razširjenosti vrste in izumiranje njenih populacij na Ljubljanskem barju v zadnjih dveh desetletjih.

154 so jih naselili v rezervat.

Z namenom preprečitve izumrtja vrste v osrednji Sloveniji so v letu 2019 v okviru omenjenega projekta začeli gojenje za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Sočasno je Krajinski park Ljubljansko barje v upravljanje pridobil ključna zemljišča, na katerih z ustreznim gospodarjenjem, to je s prostorsko in časovno prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti, izboljšujejo razmere za obstoj vrste.

image
Barjanski okarček. FOTO: Janez Tarman

»Strokovnjakinja za metulje dr. Tatjana Čelik je v juniju lanskega poletja začela proces reintrodukcije. Iz narave je najprej odvzela šest samic barjanskega okarčka, ki so jajčeca izlegla v posebej prilagojene insektarije v Raziskovalni postaji Barje. Raziskovalka je vse leto spremljala razvoj gosenic in jim zagotavljala optimalne življenjske pogoje. Med sredino maja in junija so se gosenice postopno zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. Dvajset jih je bilo vrnjenih v izvorno populacijo, preostalih 154 pa naseljenih v območje Naravnega rezervata Iški morost, kjer je vrsta lokalno izumrla pred desetletjem, travniki pa so zdaj primerni za njen obstoj. V zadnjih dneh junija so se iz bub izlegli še zadnji metulji,« so še sporočili iz KP Ljubljansko barje.

image
Gosenica okarčka. FOTO: Janez Tarman

Drugi del doselitev bo izveden v prihodnjem letu. Skupno nameravajo v naravo preseliti vsaj 240 bub, s katerimi bodo, poleg vzpostavitve nove lokalne populacije v Naravnem rezervatu Iški morost, obogatili tudi izvorno populacijo med Igom in Škofljico.

image
Izpustili so jih v naravno okolje. FOTO: Janez Tarman

Reintrodukcija je osnovanje populacije v nekdanjem območju razširjenosti vrste s pomočjo človeka. Za barjanskega okarčka je bila prepoznana kot edini možen ukrep za preprečitev izumrtja vlagoljubnega ekotipa populacij vrste v Sloveniji. Je prvi poskus ponovne naselitve vrste metulja v Sloveniji in eden od manj številnih primerov v Evropi. Ob tem izrednem dosežku je Janez Kastelic, direktor KP Ljubljansko barje, poudaril, da tega ne bi mogli doseči brez odličnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov tako na lokalnem kot državnem nivoju: »Brez konstruktivnega sodelovanja kmetov, lastnikov zemljišč, občin in pristojnega Ministrstva za okolje in prostor ter seveda finančne podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije takšnih rezultatov v tako kratkem času verjetno ne bi mogli doseči.«




Deli s prijatelji