V NEMČIJI ODLIKOVAN

Izgnani župnik Dori slovenski Cerkvi trn v peti, v Nemčiji odlikovan

Iz Berlina je prišel v Ljubljano na snemanje prve oddaje Zimski pozdrav. Slovenski Cerkvi trn v peti zaradi modne revije.
Fotografija: Izidor Pečovnik - Dori v pogovoru z Darjo Gajšek Foto: Adrijan Pregelj
Odpri galerijo
Izidor Pečovnik - Dori v pogovoru z Darjo Gajšek Foto: Adrijan Pregelj

»Pripeljal sem se naravnost na snemanje oddaje Zimski pozdrav. Pot je bila izjemno naporna, ogromno je bilo zastojev zaradi nesreč in gneče, ki je posledica bližajočih se praznikov,« nam je na hodniku RTV po tisoč prevoženih kilometrih sredi decembra lani dejal priljubljeni župnik Izidor Pečovnik - Dori. Doma na Vranskem so ga klicali tudi Dorči. Še isti večer se je Dori vrnil v Berlin, saj so ga čakale številne obveznosti. Že vsaj 27 let ima dve domovini.

A se vselej še vedno rad vrača nazaj in se doma druži z njemu dragimi ljudmi. Med njimi so fantje iz Kvinteta Dori, bratje Boris, Primož in Marko Razboršek iz Laškega, Boštjan Per iz Mengša in Anti Gubenšek iz Dobja, s katerimi je na začetku poti spletel prav posebno vez in jim dovolil, da nosijo njegovo ime.

Na drese je zelo ponosen. Foto: Mojca Marot
Na drese je zelo ponosen. Foto: Mojca Marot

V oddaji Zimski pozdrav je voditeljici Darji Gajšek o tem, kako priljubljen je bil Dori, pripovedoval Primož Razboršek, najbolj zgovoren član ansambla. Leta 1995 se je moral posloviti od fare v Šentrupertu nad Laškim, v kateri je nazadnje služboval, ker je v tamkajšnji cerkvi priredil modno revijo. Tisti, ki so si jo ogledali, še danes trdijo, da ni bila v ničemer zloglasna, za kakršno so jo nekateri označili. Nasprotno, bila je čisto spodobna.

Ker pa jo je priredil v cerkvi, ker si je upal in dovolil stopiti iz povprečja, so to nekateri, ki jim je bil Dori v cerkvenih krogih trn v peti, izkoristili, da so ga kazensko premestili v Berlin. A Dori je na srečo to nemilost, v katero so ga potisnili, spremenil v uspeh, ki mu ga mnogi še danes zavidajo. Danes je spoštovan ne le v Berlinu, ampak tudi Hamburgu in Hannovru. Skromen, kot je, je voditeljici v oddaji prvič pokazal odlikovanji, ki sta mu ga izročila nekdanji nemški in slovenski predsednik.

Zadnji par čevljev, ki jih je za Dorija izdelal znani čevljarski mojster z Vranskega Rado Virjent. Foto: Adrijan Pregelj
Zadnji par čevljev, ki jih je za Dorija izdelal znani čevljarski mojster z Vranskega Rado Virjent. Foto: Adrijan Pregelj

»Bil sem zelo presenečen, ko me je po prvih letih bivanja v Nemčiji takratni nemški predsednik poklical k sebi in me odlikoval za moje delo. Rekli so mi, da so me prepoznali kot graditelja mostov med kulturami, religijami in narodi. Kmalu zatem se je odzval tudi takratni slovenski predsednik Milan Kučan in mi podelil red za zasluge z obrazložitvijo, da delam v dobro Slovencev v Nemčiji ter prepoznavnost Slovenije v svetu,« je razkril Dori. Pa tudi, da pri njegovih mašah še danes pogosto zazvenijo tako valčki kot polke, še zlasti kadar so pri njem na obisku Slovenci.

In da kakšno željo po slovenski glasbi izrazijo tudi ob krstih in porokah. Krstil je že na tisoče otrok in združil na tisoče parov in rad se pošali, da kar Dori združi, še Bog ne loči. A hkrati priznava, da je imel zaradi tega tudi precej težav, saj je seveda prav, da so domači župniki o tem pravočasno obveščeni in je vse v skladu s pravili.

Občudovani čevlji

Darji Gajšek, ki je v oddaji na harmoniko zaigrala Dorijevo pesem ob spremljavi kvinteta Dori, fantje in Dori pa so zapeli, je zaupal, da obožuje kavo. »Ko bom nekoč prišel domov, bi rad odprl kafič in ljudem ponujal kavo,« je dejal. In tudi to, da še vedno obožuje modo, še posebno lepe čevlje. Dorijev oče je bil namreč krojač in je otrokom, pri Pečovnikovih jih je bilo pet, vedno šival nova oblačila, ki so jim jih zavidali vsi v vasi.

»Očetov brat, moj stric, pa je bil čevljar, zato sem imel vedno lepe in predvsem nove čevlje, ker sem bil najstarejši v družini. Vsi drugi so jih potem že morali nositi za mano. Jaz pa sem imel ta privilegij, da sem lahko nosil nove,« je razkril. Ko je stric umrl, mu je zadnje čevlje, ki jih je prinesel tudi s seboj v studio in jih pokazal vsem, izdelal Vranšan Rado Virjent, očetov dobri prijatelj. »Ker je to zadnji par čevljev, ki jih je izdelal, sem nanje še posebno ponosen. Obujem jih le za najbolj slovesne maše. Tudi zato, da ljudje bolj občudujejo moje čevlje in manj poslušajo mojo pridigo,« se je pošalil. Razkril pa je še eno svojo zbirateljsko strast, je namreč ponosen lastnik več športnih dresov najuspešnejših nogometašev, rokometašev in drugih športnikov. Nekateri imajo posvetilo, namenjeno njemu. In nekaj jih je Dori skrbno zložil v svoj kovček in jih pripeljal v Slovenijo, da jih je v oddaji pokazal širni Sloveniji.

»Prvega mi je takrat, ko sem bil prvič na poti v Berlin, v vrečki domov prinesel Brane Oblak. Moja mama mu je takrat še rekla, da kaj mi to nosi, češ da imam takih majic veliko. Na srečo sta me ta vrečka in dres v njej počakala. To je bil dres legendarnega brazilskega nogometaša Peleja, in to tistega, ki ga je nosil na svoji poslovilni tekmi leta 1972, ko je brazilska reprezentanca igrala z jugoslovansko,« je razkril Dori, ki je tudi v Berlinu član nogometnega katoliškega društva, s katerim so na enem od prvenstev postali celo svetovni prvaki. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas