Izbiramo najlepše pirhe Slovenskih novic

Ljubljana • Pred nami je nov, že 22. natečaj Slovenskih novic za naj velikonočne pirhe. Veliko noč vsako leto praznujemo prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni, kar pomeni, da ta največji krščanski praznik vsakič praznujemo na drug datum. Spomnimo, predlani smo imeli velikonočne praznike zelo zgodaj, 27. marca. Naokoli smo hodili še v bundah, na trenutke je bilo zimsko mrzlo. Lani sta bila srajca in suknjič čez rame dovolj, saj je bilo na veliko nedeljo 16. aprila kar toplo.
Letos pa velika nedelja pride na 1. aprila, datum, ki namiguje na veselje in prihod pomladi, kar naj bi velika noč med drugim tudi predstavljala.

V čebulnem perju, kvački, volneni niti

Spoštovani bralci, umetnice, umetniki in seveda zlasti otroci, šolarji, dijaki, do velike razstave pirhov 22. natečaja za naj pirhe Slovenskih novic je še tri tedne, dovolj časa, da zbistrimo glave in si v spomin prikličemo barve in podobe, ki jih bomo naslikali na jajca. Eni jih bomo skuhali v čebulnem perju in potem z zašiljeno paličico trdega lesa ali jekleno konico nastrgali sliko, spet drugi, vešči barv, boste svojo zgodbo nanašali s čopičem.

V minulih letih smo spoznali, da je tehniki okraševanja pisank neskončno mnogo.


Devetinpetdesetletna Jožefa Levstik s Senuš pri Leskovcu pri Krškem je že štirikrat sodelovala na natečaju. Je domača umetnica, ki ob delu na kmetiji najde čas, da ustvarja izjemne miniature, med njimi tudi pirhe obleče v kvačkano preobleko zelenih, oranžnih, rdečih, modrih niti. Njeni pirhi delujejo naravnost vilinsko. Tako si je leta 2014 pripletla prvo nagrado.
Trgovka in slikarka Sonja Maček iz Logatca je jajca okopala v teranovi kopeli in nam poslala pisanice, okrašene s teranovimi kristalčki.


Marija Ferjan, računovodkinja iz Radovljice, pa jajca ovije v tanke volnene niti raznolikih barv. Njeni pirhi delujejo, kot da bi jih prinesli iz pravljice. In še in še bi lahko naštevali.

Narodna etnološka dediščina običajev velike noči je v Sloveniji zares bogata. O tem govorijo različna imena, z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Slišal sem celo ljudi govoriti o velikonočnicah, kar pomeni tudi vijoličasto cvetico, ki zacveti prav v času velike noči.

Lani žito in cvetice

Tudi letos bo ocenjevalno komisijo vodil etnolog dr. Janez Bogataj, ki je lani prvo nagrado v kulturni kategoriji prisodil 43-letni Luciji Starešinič iz Dolenjega Suhorja pri Metliki. Svoje pirhe je najprej okopala v čebulni kopeli, nato pa jih je s tehniko drsanja poslikala z motivi žita, cvetic in nabožnih podob.

V kategoriji sodobna ustvarjalnost je zmagal Aleš Fidler, tehnik in pisatelj iz Šentjurja pri Celju.

V otroški kategoriji pa so zmagale sošolke, 11-letne Ines Veselič, Petra Bubnjić in Živa Šikonja z OŠ Mirana Jarca Črnomelj, ki so pod vodstvom mentorice Nade Cvitkovič pisanke najprej okopale v barvah krep papirja, nato pa poslikale s tradicionalnimi belokranjskimi motivi.

Razglasitev v Jurčku

Natečaj za naj pirhe Slovenskih novic 2018 bomo razpisali in objavili v torek, 13. marca, in vas takrat tudi uradno povabili k sodelovanju. A ne odlašajte, v naslednjih dneh bo sonce še močnejše in narava bo oživela v barvah. Z njo bomo zagotovo dobili idejo, kako obarvati pisanke, ki jih bomo v uredništvu Slovenskih novic na Dunajski 5 v Ljubljani zbirali do vključno 26. marca.
Naslednji dan, 27. marca, bo prof. Janez Bogataj z drugimi člani komisije ocenil prispele pisanke in padla bo odločitev, kdo je najlepše okrasil pirhe.

Na veliki četrtek, 29. marca, bomo v dvorani Jurček na Gospodarskem razstavišču podelili nagrade za naj pirhe 2018. S podelitvijo bomo tudi uradno odprli petdnevno razstavo vseh prispelih pirhov, ki jo bodo obogatili cvetličarji šole Grm Novo mesto.