Iz ostankov čolnov Barbara ustvarja svetilnike in barke (FOTO)

Barbara Čižman se je poleg vsakodnevnega dela v enem izmed ljubljanskih vrtcev odločila za zanimivo ustvarjanje. Ob morski obali pobira razne kose lesa, ki jih je naplavilo morje. Zdaj svoje slike, ki nastajajo iz teh kosov – dodaja jim še razne druge stvari – ponuja pod blagovno znamko NaplavineFine. V njenih ustvarjalnih trenutkih nastajajo svetilniki, počitniške prikolice, hiše in hiške, čolni in barčice, šotori in podobno.

Tudi sama počitnice preživlja v hišici na Rabu. FOTO: osebni arhiv

Poudarja, da je zaljubljena v morje. »To izvira iz zgodnjega otroštva, saj sem kmalu začela obiskovati tabornike,« pravi Čižmanova. »Bila sem v odredu Rožnik. Po navadi sem poletje preživljala v Rovinju, ker je imela babica možnost, da je bil nekdo ves čas z njo vse izmene. Ko sem se zaposlila in dobila prvo odločbo o številu dni dopusta, sem se kar zgrozila. Zaposlila sem se 14. marca 1994 in sem imela do poletja pripadajoči del dopusta, to je šest delovnih dni. Delam namreč v vrtcu in že naslednje leto je bilo veliko bolje.«

Želela si je prikolico

Ko si je ustvarila družino, si je kot tabornica želela imeti počitniško prikolico, saj imajo zaposleni v vrtcu kar precej dopusta. »To s prikolico nam je uspelo uresničiti, pozneje pa smo namesto tega celo kupili staro kamnito hiško na Rabu. Ko smo še počitnikovali v prikolici in se s svakovim čolnom odpravljali na krajše izlete v morsko okolico, sem začela zbirati razne kose lesa, ki jih je naplavilo morje. Takrat še nisem vedela, kaj bom počela z njimi. Že v Baški sem opazila sestavljanko iz raznih kosov lesa in se vanjo dobesedno zaljubila, vendar ni bila na prodaj. Ko smo pripravili odprtje našega stanovanja v Celovških dvorih v Šiški, smo povabili vse ožje prijatelje, med katerimi je bil tudi par iz kampa, kjer smo imeli prikolico. In ta par, Robi in Petra, se je pojavil na naših vratih s to sliko. To je bilo izjemno presenečenje.«

Ko se je pred dvema letoma pojavil novi koronavirus, so zaposleni v vrtcu ostali doma. »Vsako popoldne smo hodili k moževim staršem v Črnuče, kjer imajo veliko prostora okoli hiše. Takrat je bilo za marec nenormalno toplo. Pri tastu sem si uredila delovno okolje in začela na vrtu ustvarjati slike iz naplavin. Teh je bilo za polno klet, saj sem na morju neprestano gledala v tla in iskala kose lesa. Potem sem objavila nekaj fotografij svojih izdelkov. Odziv je bil velik, ljudem je bilo to všeč, zato sem začela razmišljati, da se resneje posvetim temu. Najprej sem izdelovala samo sestavljanke brez okvirjev, potem sem se lotila še okvirjanja. Ugotovila sem, da sestavljanko lahko postaviš le na polico, sliko z okvirjem pa lahko tudi obesiš na steno.«

Barčica FOTO: osebni arhiv

Zanimalo nas je, kaj vse je doslej nabirala oziroma še nabira, ko pride na morje. »Naplavine boste našli povsod po stanovanju,« pravi Čižmanova in pokaže na zaboje, v katerih hrani kose lesa.

»Nabiram naplavljene dele čolnov, vesla, omarice. Letos sva z možem našla tako veliko veslo, da ni šlo povsem enostavno v kombi. Iz njega bom naredila obešalnik za spalnico. Sicer pa se na morju najde marsikaj uporabnega in zanimivega, kar ostane na plažah in kamnitih delih obale. To so veje, debla, deli čolnov. Slednji so mi najljubši, ker je na njih po navadi še barva. Potem najdem dele ribiških mrež, sladoledne palčke, matice, mehanizme ur, razne vrvi, žeblje. Vesela sem prav vsakega kosa, ki ga najdem. Zelo mi je všeč, če lahko pri ustvarjanju slik kombiniram les in kovino. Včasih se spomnim in vstanem sredi noči, skuham kavo in delam. K sreči me mož in najina sinova pri tem podpirajo, celo kosilo skuhajo. Ko ustvarjam, je okrog mene polno teh morskih najdb in zgodb.«

Največ nabere v neobljudenih zalivih

Barbara Čižman je postala prava čistilka morske obale: »Zelo dobrodošlo je, ko pobereš vsak kos smeti, zame pa je to lahko uporaben predmet pri nastajanju teh zanimivih in nenavadnih slik. Največ stvari naberem v kakšnih zakotnih predelih obale, ki niso tako obljudeni. Z možem sva kupila čoln, tako da lahko prideva do delov obale, kjer ni toliko ljudi. Zasidramo se v kakšnem zalivčku, nato pa se začne iskanje. Nekaj časa so se kar hecali iz mene, ker sem se s takim zanosom lotila tega nabiranja naplavin. A s tem delo še ni končano, saj je treba te kose lesa najprej posušiti. Nekatere je treba nato obdelati, druge pustim take, kakršne sem našla. Kakšni kosi so tako veliki, da jih je treba razžagati.«

Iz lesa je nastal svetilnik. Foto: osebni arhiv

Večina motivov slik, ki jih ustvarja Čižmanova, je morskih. »Hiše in hiške so lahko morske, morda gorske ali kje na podeželju,« pravi naša sogovornica. »Med morskimi temami pa prevladujejo svetilniki, barke in barčice, počitniške prikolice in šotori. S počitniškimi prikolicami je največ dela, saj je vse dodatke, ki pridejo zraven, zelo težko pričvrstiti. Za večino delov mojih slik celo vem, kje sem jih nabrala.«

Čižmanova je vesela vsake stvari, ki jo najde, ne le ob morju, ampak tudi v kakšni delavnici pri prijateljih. Pri nekem urarju je našla precej težko, a manjšo škatlo, v kateri je bilo veliko uporabnega gradiva. Celo nekaj orodja ji je podaril in ji napravil veliko veselja.