DOKUMENTARNI FILM

Ivek nas je opozarjal: Odprite oči, Slovenci

Objavljeno 15. november 2013 10.40 | Posodobljeno 14. november 2013 20.28 | Piše: Oste Bakal

Ivan Kramberger je bil preprost in neizobražen, a je imel jasnovidni čut.

Z nageljnom in klobukom pred množico. Foto: Bogo Čerin

NEGOVA – Pastirčka, viničarja, dimnikarja, izumitelja, dobrotnika, gostilničarja, pisatelja, politika – vse to je bil Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove –, ki se je od rojstva v revščini prebil do kandidata za predsednika države, je na binkoštno nedeljo, 7. junija 1992, na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu pri Lenartu zadela krogla, zgodil se je politični umor. Tistega toplega nedeljskega popoldneva pred bližnjimi drugimi demokratičnimi predsedniškimi volitvami ni dočakal poštenega začetka ne veselice ne svojega nastopa. Četrt pred devetnajsto je odjeknil strel, na levi strani Ivekovih prsi se je razlila kri, že po nekaj sekundah je izdihnil. Čeprav je njegov domnevni morilec v zaporu odsedel skoraj devet let, tako rekoč nihče ne verjame, da ga je ustrelil močno opiti domači lovec.

Zapomnite si, kaj sem vam rekel

Ivek, kot so ga ljubkovalno klicali, v političnih nastopih ni izbiral kritičnih besed ne o aktualni oblasti ne o preteklem režimu. Na volitvah za predsednika RS leta 1990 je prejel 18,5 odstotka glasov. Naslednjih, za katere so mu javnomnenjske ankete napovedovale še boljši rezultat, ni dočakal. Morda prav zato, ker je že tedaj presenetljivo jasnovidno napovedoval, kam gremo: »Dragi Slovenci, odkrito vam povem, niso še tisti pravi hudi časi, prišli bodo hudi časi. To se sploh ne moremo zavedati, kakšni časi bodo prišli, dragi Slovenci. Dragi Slovenci, povem vam, toliko revežev, toliko bogatašev slovenska zemlja ni imela, kot jih bo imela sedaj. Ogromno tovarn bo propadlo, koliko vas bo brez kruha? To so velikanske napake, zapomnite si, kaj sem vam rekel,« je preroško opozarjal že pred več kot dvema desetletjema.

Režiser Igor Likar, snemalec Jože Pirman ter sooblikovalca zvočne podobe Nejc Zupančič in Darja Hlavka Godina so filmsko zložili še neobjavljene posnetke Krambergerjevih nastopov, med njimi tega: »Jaz sem veren človek. Grem včasih k maši. Tudi danes, preden sem prišel sem med vas, sem zmolil en očenaš, da bi bilo lepo vreme! In poglejte: imamo plavo nebo! Če bi komunisti bili tu – bi dež ropotal po njih kot hudič! Ampak da me zdaj ne boste narobe razumeli, jaz ne šimfam tistih komunistov, ki so pošteni. Niso vsi komunisti lopovi, dragi Slovenci. Tako kot tudi niso vsi duhovniki pokvarjeni. Dragi Slovenci, kaj hočem reči. Kar se Janez nauči, to Janez dela. Pri nas pa se je najlažje naučiti spreminjati prepričanje. In če se Janez nauči spreminjati svoje prepričanje, če se nauči obračanja za koristmi, bo to počel nenehno. Na vaš račun. Vid’te, ti so najbolj pokvarjeni. Danes je komunist, jutri je cerkven. Zato pravim, tisti ta pravi komunisti so to tudi ostali, dragi Slovenci. Ta pa, ki se obrača kot veter sem pa tja – to so najslabši lumpi. In na nesrečo jih je med nami veliko.«

Svaril je, kam brede lažna demokracija: »Eni bogatijo, da ne vejo kam z denarjem, drugi pa so taki reveži, da niti za kruh nimajo. Vidite, ponoreli so! Ponoreli so: vsak bi rad bil minister, v vladi, v nadzornem svetu. Zakaj noče biti delavec, zakaj noče biti vratar, zakaj ne gre noter v železarno, npr. naj tam švica pri kotlu? Samo pri koritu bi radi b’li, radi bi dobro živeli – na vaš račun. Vidite, dragi Slovenci, tega mora biti enkrat kon’c! Zato pomnite: edino Kramberger je ta, ki se bo boril za pravilno razdelitev. Politiki pozabljajo, da so tam, ker smo jih mi izvolili. Občutite negativizem in jezo, ker naši politiki pred očmi celotne slovenske javnosti zlorabljajo moč in položaj, da zase, svoje družinske člane, sorodnike ali prijatelje, ki jih finančno podpirajo, pridobivajo ogromne vsote denarja! Ste se kdaj vprašali, zakaj jih nihče v tej državi ne ustavi? Ste naveličani spremljati afere, ki se redko končajo s sodnim epilogom? Postopki zastarajo ali o njih čudežno nikoli več ne slišimo.«

Levi in desni so eno

Oni pa bogatijo še naprej na naš račun: »Se vam upira pogovor o zgodbi, kako je stotine ljudi ostalo brez dela, ker je njihov izvršni direktor namenoma in s pomočjo politike uničil perspektivno podjetje, da si je pridobil premoženjsko korist zase in svoje bližnje? Se vam obrača, da član vlade izrabi položaj, da svojemu prijatelju priskrbi najemno pogodbo za poslovne prostore, za katere bo naša država z našim denarjem plačevala tretjino višjo najemnino od tržne vrednosti? Ste zgroženi, da smo davkoplačevalci plačali 3,5-krat več denarja za izgradnjo šentviškega predora, kot je stala izgradnja najdražjega tunela v sosednji državi? Se vam zdi, da govorice o neznanskih zaslužkih pri nakupu vojaške opreme niso le govorice? Vam je popolnoma sprejemljivo, da se član vlade javno zlaže in da predsednik naše države laž označi kot napako? Vam je popolnoma sprejemljivo, da predstavništvo podjetja, s katerim je isti član vlade povezan, posluje v prostorih rezidence slovenskega veleposlanika na Japonskem, medtem ko morajo druga slovenska podjetja plačevati visoke najemnine za svoja predstavništva v tujini? Se vam ne zdi skrajno noro, da bomo slovenski davkoplačevalci večkrat poplačali NLB, medtem ko so razni tajkuni še vedno na prostosti in denarja nikoli ne bodo vrnili? Denar pa bodo zagotovili tudi javni uslužbenci – z znižanjem že tako mizernih plač?! Se še vedno sprašujete, zakaj in čemu? Našo državo vodijo lobiji, ki jim je malo mar za vas in za vaše otroke. Visoko izobražene strokovnjake, ki bi iz naše države naredili biser, bizarno slabo plačujejo in njihove poglobljene analize pred očmi javnosti že ves čas ignorirajo.«


Saj za to, na kar je opozarjal, je najbrž res moral umreti: »Naši politiki vodijo našo nekoč čudovito in izjemoma perspektivno državo v pogubo. Ne primerjajte se z našimi južnimi sosedi, iz pozicije, ki ste jo imeli, bi bili danes lahko Švici za zgled. Naši politiki vodijo našo državo kot vladajoče elite centralnoazijskih držav. Naša demokracija je obležala na papirju naše ustave. Levi in desni so povezani bolj, kot si mislite, levi in desni so eno. Zato Slovenci – zbudite se in ukrepajte!«

Del Krambergerjevega življenjskega opusa bo še letos oživel v igranem dokumentarnem filmu Dobri človek iz Negove v režiji Maje Weiss.

Brez priznanja

Tisti, ki predstavljajo oblast, tako v državi kot v občini, se kot hudič križa otepajo negovanja spomina na Ivana Krambergerja. Bivši predsednik Slovenije Danilo Türk se ni odzval na mnoge prošnje, da bi mu posthumno, ob 20. obletnici smrti, podelil državno odlikovanje za zasluge. Radgončani mu v aleji pomembnih krajanov niso privoščili spomenika, čeprav je akademik dr. Anton Trstenjak o Iveku jasno povedal, da se tak genij rodi komaj na vsakih sto let. Podobno je brez jasnega razloga obtičala ureditev njegove spominske sobe (in dostopa) do hiše ob Negovskem jezeru. Zaslužil bi si jo že zato, ker je, kot nam je povedal dobrotnikov sin Ivek Kramberger mlajši, v Sloveniji in drugih delih nekdanje SFRJ razdelil za pol milijarde evrov današnje vrednosti bodisi v dializnih aparatih, zdravilih, denarju bodisi drugih dobrinah.

 





Deli s prijatelji