LJUBLJANA – Tretjega avgusta so v Botaničnem vrtu v Ljubljani, edinstvenem znanstveno-vzgojno-izobraževalnem centru pri nas, prejeli odločbo inšpekcije za okolje, da morajo takoj prenehati zalivati rastline na vseh treh lokacijah vrta na Ižanski cesti, v Krajinskem parku Tivoli in na oddelku za biologijo na Večni poti 11, ker nimajo t. i. vodnega dovoljenja za rabo vode.
Direktor Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon nam je povedal, da razume, da smo pred zakonom vsi enaki, toda okoljska inšpektorica Nada Kogovšek je v odločbi zapisala: »Zavezancu biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, prepoveduje raba vode za dejavnost vrtnarstva, če ne pridobi vodnega dovoljenja na omenjenih lokacijah Botaničnega vrta«. V drugi točki inšpektorica pripiše, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Navadna zelenjavarska vrtnarija!
Kot nam je povedal dr. Bavcon, ki kljub svoji mirni naravi v pogovoru ni mogel skriti vznemirjenja ob odločbi, je inšpektorica Kogovškova Botanični vrt obiskala že februarja. Tam naj bi po besedah Bavcona spraševala za vse sorte, med drugim o invazivni rastlini kavkaškem deženu, ki naj bi ušla z vrta, a ne po njihovi krivdi: »Glede dežena smo imeli že deset inšpekcij,« poudarja Bavcon. Kogovškova naj bi spraševala o zvončkih: »Tudi, ali jih nabiramo in prodajamo,« in pa seveda o porabi vode.
Med drugim 119. člen zakona o vodah določa, da je vodno pravico mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja.
Natančneje pa 108. člen pravi, da ni treba pridobiti dovoljenja, če gre za zanemarljive količine, ki ne vplivajo na vodni režim v okolju. Toda zavezanec Botanični vrt bistveno presega letno rabo vode 50 m3 kot postavljeno merilo, za zalivanje svojih rastlin je porabi okoli 1200 kubičnih metrov.
Bavcon in sodelavci v Botaničnem vrtu se prav dobro zavedajo, da niso gospodinjstvo, da mimogrede za vzdrževanje tropskega rastlinjaka porabijo kar nekaj 100 kubičnih metrov vode na leto, toda Botanični vrt ni nikoli na tem svetu opravljal vrtnarske dejavnosti.
Največja zbirka zvončkov v Evropi
Po kmetijski kategorizaciji je vrtnarska dejavnost ena od panog, kjer kmetje zelenjavarji pridelujejo buče, repo, peso, zelje, radič, solate, korenje, fižol itd.
V vrtnarijo gremo kupit sadike, paradižnikove flance, seme, fitofarmacevtska sredstva in podobno.
Vsega tega, kar tako ali drugače pojmujemo in razumemo pod besedo vrtnarija, vrtnarska dejavnost, v Botaničnem vrtu ne počnejo.
Botanični vrt je edinstvena znanstvenoraziskovalna, vzgojna in kulturna ustanova, ki nam jo zavidajo vsi največji poznavalci rastlin na svetu.
Gojijo kar 5000 raznolikih rastlin z vsega sveta, med drugim je tukaj edino svetovno nadomestno rastišče flajšmanovega rebrinca. Znani so po raziskavah in zbirkah ciklam, kadulj, telohov in po evidentiranjih in analizah naših bogatih travnikov. Po besedah dr. Bavcona imajo shranjenih že 20 odstotkov semen slovenske flore, izvajajo izobraževanja, delavnice za otroke.
Da ne govorimo o največji zbirki primerkov navadnega zvončka v Evropi. Predlani je na festival zvončkov prišel predavat sloviti John Grimshaw, letos kralj zvončkov Matt Bishop. Toda oprostite, nismo vedeli, Grimshaw in Bishop nista prišla v Botanični vrt, ampak sta predavala in se čudila zbirki v navadni vrtnariji, ki se ukvarja z gojenjem in prodajo zelenjave. Tako očitno misli okoljska inšpektorica.
