Indijka Kanika plesala, Slavc strigel ovce (FOTO)
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru v Žuničih je tradicionalna prireditev, na kateri Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in ponujajo tržne presežke.
Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Kot je povedal direktor parka Boris Grabrijan, je dogodek umeščen v čas med godom sv. Mihaela (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober): »Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci.« Na Šokčevem dvoru se je tako zbrala množica obiskovalcev od blizu in daleč, slednji se niso mogli načuditi lepotam doline Kolpe.
Šokčev dvor je eden najlepše ohranjenih primerkov tradicionalne kmečke stavbarske dediščine. Gre za t. i. štiristranično kmetijo z značilnim dvoriščem – dvorom na sredi, kjer je vodnjak. Tako obzidan in zaprt prostor je imel v minulih stoletjih seveda obrambno funkcijo. Prvič se domačija omenja leta 1823 v lokalnem franciscejskem katastru.
Hiši pripadajo še kašča, pod in skedenj. Za obiskovalca danes idilično lepa domačija bi skoraj zagotovo propadla, če je ne bi v okviru državnega projekta obnovili, in leta 2007 je z muzejem in prireditvami postala informacijski center Krajinskega parka Kolpa.
Za uvod je vodnica in kustosinja muzeja Tončka Jankovič obiskovalce popeljala skozi muzejske zbirke, polne starega kmečkega orodja. Hkrati so se na ta dan na dvoru zbrale lokalne mojstrice, ki še obvladajo stare domače obrti, od pletenja nogavic in puloverjev iz belokranjske volne ter polstenja volne do izdelovanja vrvi, rezbarstva, lončarstva ter seveda krašenja pisank.
A tokratna Jesenska zgodba je bila vendarle nekaj posebnega, saj so jo pripravili prvič po dveh letih zapore zaradi epidemije, pa tudi zato, ker so prisotni v okviru kulturnega programa zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, ki trenutno deluje v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa.
Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča (edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah), tokrat sta ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. Gledalci se ju kar niso mogli naposlušati, zato je njuno pripovedovanje trajalo in trajalo.
1823.
se prvič omenja domačija.
Tako odrasli kot otroci pa so s široko odprtimi očmi spremljali predstavo strižca ovac Alojza Novaka - Slavca. Petnajstkratni slovenski državni prvak in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev je spretno prijel ovco in prikazal, kako se žival ostriže in kaj se najprej zgodi s surovo ovčjo volno, preden v dolgem procesu iz nje izdelajo pulover ali kapo.
Privlačno se je bilo sprehoditi okoli stojnic ob domačiji, na katerih so lokalni kmetje in rokodelci ponujali svoje izdelke. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja.
