Ima Slovenija na zalogi dovolj žita, jajc, vode, zdravil ... Takšno je stanje v skladiščih

V začetku pandemije koronavirusa se je izkazalo, da država nima dovolj blagovnih rezerv zaščitne opreme (maske, rokavice ...). Zaloge so bile skromne. Ob izrednih razmerah, kot je tudi vojna v Evropi, se postavlja vprašanje, ali ima država napolnjene zaloge in koliko časa lahko preživimo, če se zaprejo meje. Slovenija ima zalog »vsaj za več mesecev«, so sporočili z Zavoda RS za blagovne rezerve. Kolikšna je vrednost tega blaga in v kolikšnem odstotku je živilskih in neživilskih izdelkov nismo izvedeli, ker so podatki tajni.

Med živili žitarice, meso, mleko, jajca, voda

Med prehrambnimi izdelki, ki so nujni za zagotovitev preskrbe z osnovnimi živili za življenje in ki jih državna rezerva tudi trenutno hrani, so pšenica in proizvodi iz pšenice (moka, testenine), koruza, riž, rž, meso (žive živali), mleko in mlečni proizvodi (mleko v prahu, sir), sladkor, olje, voda, sol. 

Med neživilskimi proizvodi, ki jih zavod za blagovne rezerve trenutno hrani, so proizvodi za potrebe humane medicine, proizvodi za potrebe veterinarske medicine, naftni derivati za potrebe slovenske policije, vojske in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, maziva, utekočinjeni naftni plin, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito, ostali proizvodi (petrolej in peči za ogrevanje, sveče …). Med zdravili so antibiotiki, cepiva in zdravila. Kot smo lahko nedavno tudi izvedeli, zavod skrbi tudi za skladiščenje zalog kalijevega jodida, ki jih je dovolj za vse prebivalce Slovenije do dopolnjenega 40. leta.  Leta 2017 je nabavil za 1,100.000 odmerkov. 

Je žita dovolj?

Kolikšna je količina posameznih izdelkov v skladiščih, nismo izvedeli, saj so ti podatki od leta 2010 označeni s stopnjo tajnosti. Znano je le, da imamo zaloge naftnih derivatov za 90 dni. 

Kmetijski minister Jože Podgoršek je zaradi razmer v Ukrajini že imenoval krizno delovno skupino (12 članov) na področju prehranske varnosti. Skupina je med drugim že ugotavljala stanje blagovnih rezerv, predvsem žita in olja ter ugotovila »da prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Imamo dovolj ključnih surovin, ne nazadnje tudi prek blagovnih rezerv, in na ta način zagotavljamo verjetno ključno oskrbo z žiti, kjer smo najbolj odvisni od trgov Ukrajine in Rusije,« je minister pred dnevi dejal.

Koliko je živilskih rezerv, tako ostaja skrivnost, znano pa je, da imamo zaloge naftnih derivatov za 90 dni, ostalih zalog pa »vsaj za več mesecev«. V tem hipu se morda vseeno postavlja vprašanje, ali bi zaradi vse večjih groženj o dvigu cen energentov in hrane bil čas, da bi država še dodano napolnila blagovne rezerve.

Kdaj je Slovenija sproščala rezerve žita?

Zavod sprošča blago na podlagi sklepov vlade. V zadnjih 20 letih je zavod sproščal rezerve žit le v dveh primerih. Leta 2003 je sproščal koruzo za krmo živali, in sicer imetnikom rejnih živali zaradi omilitve posledic škode po suši. Leta 2011 pa je država s pšenico pomagala mlinsko-predelovalnim podjetjem.

Blagovne rezerve so sicer lahko tudi učinkovit tržni mehanizem, ki omogoča posredovanje države v primerih, ko se cene hrane močno dvignejo in s tem ogrozijo življenjski standard prebivalstva.

Vlada sicer določa vrste in količine blaga, ki jih mora zavod hraniti, s petletnim programom blagovnih rezerv,  na podlagi petletnega programa pa določajo tudi letne programe.