Hudo nalezljiva bolezen v Sloveniji. Je mogoč prenos na človeka?
V zadnjih dneh je bila aviarna influenca (H5N1), ki jo poznamo tudi pod imenom ptičja gripa, potrjena pri domači perutnine in dveh divjih pticah, zaradi česar so nekatere omejitvene ukrepe razširili na celotno državo, so sporočili z ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti so:
– zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;
– krmljenje in napajanje perutnine in ptic v ujetništvu sta dovoljena le v zaprtih oziroma pokritih prostorih; oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);
– prepovedano je krmljenje prostoživečih vodnih ptic; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu prek kontaminirane obutve in obleke;
– prepovedano je vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.
embed_article}508885{/embed_article}
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poziva rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi lahko preprečijo oziroma zmanjšajo možnost vnosa bolezni v reje in prenos med rejami. To so:
– preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
– preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
– omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok ...),
– uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino,
– izogibanje stikom z bolnimi ali s poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem z vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).
»Na osnovi dostopnih epidemioloških in viroloških podatkov je verjetnost prenosa virusa na ljudi izjemno majhna, saj je ta podtip virusa slabo prilagojen na človeške celice. Ne glede na majhnost tveganja pa previdnost pri ravnanju s prostoživečimi pticami ni odveč. Ljudje naj se izogibajo stikom s poginulimi prostoživečimi pticami (spletna stran NIJZ),« so sporočili z ministrstva.
