STARI ZIDOVI
Hudi grad, rojstni kraj prvega ljubljanskega škofa
Prvi lastniki gradu nad Bistrico pri Tržiču, vitezi Gutenberški, so se v službi Habsburžanov izkazali v vojaških službah in kot cerkveni dostojanstveniki.
Odpri galerijo
Grad Gutenberg v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske.
Obisk gradu Gutenberg zahteva že nekoliko hribovskega znanja in napora, saj je pot do tja sicer kratka, a kar precej strma. Vzpon v mestnih čeveljcih ne pride v poštev, kajti na poti se je treba spopadati z grobim ostrim kamenjem. Dobro je imeti tudi nekaj zaloge dobre sape, čeprav od parkirišča do razvalin ni niti kilometer poti. Če pa se zgodi, da kakšen pohodnik v preveliki vnemi spregleda stare zidove in bi nadaljeval pot v nezmanjšanem tempu, bi se po kakšnih dveh urah in pol znašel na Dobrči. Ostanki nekdanjega kamnitega mogočnika so namreč malce skriti za robom, sopihajoči izletnik pa mora gledati predse in zlahka prezre cilj.
V lepem vremenu je ves trud poplačan z izjemnim razgledom na tržiško kotlino in po okolici. Gutenberg ali Hudi grad so postavili res visoko, in to že v 12. stoletju, kar ga uvršča med častitljive starce, drugače povedano, je eden najstarejših slovenskih gradov. Kot pove že ime, so bili lastniki vitezi Gutenberški. Prva omemba sega v leto 1156. V starih legendah še živijo roparski vitezi z Gutenberga, med ljudstvom pa je ohranjeno tudi domače ime, Hudi grad. O tem, kdo je povzročal večje gorje, roparski ali navadni vitezi, ni zgodovinskih zaznamkov, vsekakor pa so ti ali oni morali biti vzdržljivi hribolazci.
Kot zadnje lastnike omenjajo plemiško rodbino Lamberg, iz katere izhaja tudi prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Rodil se je na gradu Gutenberg, natančna letnica rojstva ni znana, omenjajo okoli leta 1420. Njegov rod je prišel na Kranjsko v 14. stoletju iz Gornje Avstrije, v službi Habsburžanov pa so se izkazali v vojaških službah in kot cerkveni dostojanstveniki. Žiga Lamberg je bil kaplan na cesarskem dvoru, kjer se je med drugimi spoznal s poznejšim papežem Pijem II. Ko so leta 1461 ustanovili ljubljansko škofijo, je cesar Friderik III. Žigo Lamberga določil za njenega prvega škofa.
Grad Gutenberg je že dolga stoletja razvalina. Leta 1511 je močan potres povzročil velike razpoke na zidovju in Lambergi ga niso več obnavljali, temveč so se preselili v dolino. Nekaj časa so ga uporabljali še za utrdbo, toda že na Valvasorjevem bakrorezu iz 17. stoletja lahko vidimo njegov popoln zaton.
Del gutenberške gospoščine je bila tudi cerkev sv. Jurija z začetka 15. stoletja, ki stoji na kopasti vzpetini v Bistrici pod grajskimi razvalinami. Poznogotska cerkvica je lepo ohranjena, njena največja vrednost pa je dekorativno poslikan lesen strop v ladji z začetka 16. stoletja.
Grad so postavili visoko in je eden najstarejših na Slovenskem.
V lepem vremenu je ves trud poplačan z izjemnim razgledom na tržiško kotlino in po okolici. Gutenberg ali Hudi grad so postavili res visoko, in to že v 12. stoletju, kar ga uvršča med častitljive starce, drugače povedano, je eden najstarejših slovenskih gradov. Kot pove že ime, so bili lastniki vitezi Gutenberški. Prva omemba sega v leto 1156. V starih legendah še živijo roparski vitezi z Gutenberga, med ljudstvom pa je ohranjeno tudi domače ime, Hudi grad. O tem, kdo je povzročal večje gorje, roparski ali navadni vitezi, ni zgodovinskih zaznamkov, vsekakor pa so ti ali oni morali biti vzdržljivi hribolazci.
Kot zadnje lastnike omenjajo plemiško rodbino Lamberg, iz katere izhaja tudi prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. Rodil se je na gradu Gutenberg, natančna letnica rojstva ni znana, omenjajo okoli leta 1420. Njegov rod je prišel na Kranjsko v 14. stoletju iz Gornje Avstrije, v službi Habsburžanov pa so se izkazali v vojaških službah in kot cerkveni dostojanstveniki. Žiga Lamberg je bil kaplan na cesarskem dvoru, kjer se je med drugimi spoznal s poznejšim papežem Pijem II. Ko so leta 1461 ustanovili ljubljansko škofijo, je cesar Friderik III. Žigo Lamberga določil za njenega prvega škofa.
Prva omemba gradu Gutenberg sega v leto 1156.
Grad Gutenberg je že dolga stoletja razvalina. Leta 1511 je močan potres povzročil velike razpoke na zidovju in Lambergi ga niso več obnavljali, temveč so se preselili v dolino. Nekaj časa so ga uporabljali še za utrdbo, toda že na Valvasorjevem bakrorezu iz 17. stoletja lahko vidimo njegov popoln zaton.
Del gutenberške gospoščine je bila tudi cerkev sv. Jurija z začetka 15. stoletja, ki stoji na kopasti vzpetini v Bistrici pod grajskimi razvalinami. Poznogotska cerkvica je lepo ohranjena, njena največja vrednost pa je dekorativno poslikan lesen strop v ladji z začetka 16. stoletja.
